Zato se zmeraj znova vračam tja. Zaradi zgodnjih juter, ki se kot najbolj rahel rožni vzdih razlijejo z vzhodnega neba. In večernih zarij, s katerimi v velikem spremenjenju na gori vsak lok in vsak kamen vsak večer znova zažari v srčni ognjevitosti živega svetišča. Zaradi noči pod murvo. Mandrača. In vseh mesečevih šepetov pod pinijo. Zaradi prijateljev. Toplih objemov in poljubov in oči, zaradi katerih ni treba veliko besed in se vendarle srce ob njih veseli in hrani in praznično gosti vse leto: »Tu si!« In potem smehljaj. In objem. Tako močan, da se za trenutek ustavi čas. Več…
Tag: Ana Ašič
OD FILHARMONIJE, GRAND HOTELA UNION, RUDOLFINUMA IN LJUDSKE POSOJILNICE DO VILE, KJER SO DANES SLOVENSKI LOVCI
V nedeljo, 2. avgusta letos, mineva 175 let od rojstva Viljema Trea, velikega ljubljanskega stavbarskega mojstra, ki mu ne le graditeljski, ampak tudi arhitektski izzivi niso bili tuji. Mnoge znamenite ljubljanske stavbe, ki še danes sijajno in v bistvu vse bolj aktualno zaznamujejo identiteto slovenske prestolnice, so bile zgrajene prav pod njegovo veščo in odločno roko. Na prelomu prejšnjih dveh stoletij so Viljemu Treu izvedbo največjih in najpomembnejših načrtov in zgradb brez zadržkov zaupali tudi najzahtevnejši investitorji in najeminentnejši arhitekti cesarstva, ki so projekte prosto prepuščali njegovi presoji in sposobnosti, da jih je lahko v dobro končnega cilja, če in kjer je bilo potrebno, zmeraj spremenil in speljal tako, kot je mislil, da je prav. Več…
DVA MILIJONA ODTENKOV ZELENE MED OPORTUNIZMOM, EKSTREMIZMOM, RAZDVOJENOSTJO IN KRESNICAMI
Ker je velika večina konvencionalno uveljavljenih medijev uradno oportunističnih in kvečjemu orodje teh ali onih politično interesnih skupin, ki neumorno producirajo spine o neizogibni nujnosti vsega, kar jim pade na pamet, je v zadnjih letih tudi na Slovenskem prišlo do tega, da se je zajetna glavnina mnenjskih vojn preselila na družbena omrežja, kjer v marsikaterem pogledu dosegajo naravnost epske razsežnosti. V njih ni malo ekstremizma, ki zmeraj znova producira nove ekscese, nove kontra reakcije, nove nestrpnosti, nove agresije in na koncu sovraštvo, ki mu ni kraja. A ta, besedno in vizualno, zmeraj bolj krvoločna vojna z vsemi ekstremnimi stališči in podobami, s katerimi so ob večini aktualnih vprašanj preplavljena družbena omrežja, posledično pa že tudi resnične ulice, ne bo prinesla nikomur tistega, za kar se marsikje tako divje in nekontrolirano troši energija. Uničevanja nikoli ne bo ustavila uničevalnost! Pa tudi agresija in sovraštvo ne! Kot zmeraj znova poudarjamo, cilj ne opravičuje sredstev! In vsako sredstvo tudi ne pripelje k cilju! To velja za vsako delovanje, pot in ulico, pa naj bo ta resnična ali virtualna. Več…
MED 115 OSEBKI JE ZA MASAKER DOLOČENIH 80 MLADIČEV DO 100 KILOGRAMOV! ČETRTINA V NAJGLOBLJIH GOZDOVIH! BODO SLOVENSKI LOVCI RES TUDI TO POLETJE POBIJALI MEDVEDE?
»Pobija se ljudi! Medvede pa uplenimo!« se na gornje vprašanje odločno odzove mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije. »Ali boste torej slovenski lovci to poletje res spet »plenili« medvede?« »Mislim, da ne!« pove z nezmanjšano odločnostjo. »V petek je vendar Agencija za okolje izdala odločbo za odstrel 115 medvedov, ki naj bi bil izveden do 30. septembra 2020! Vi, lovci naj bi to izvršili!« »Lovci bomo predvsem najprej premislili, ali se bomo na to odločbo pritožili! Ugotavljamo namreč, da v postopku naše pripombe niso bile upoštevane in nam tudi ni bilo odgovorjeno ne nanje in ne na naša vprašanja! Seveda o tem ne morem odločati sam, ampak se bomo o nadaljnjih korakih dogovorili v Upravnem odboru Lovske zveze,« pravi vodja slovenskih lovcev. Več…
DEVET TEDNOV IN POL. ALI, KAKO JE PRIŠEL ČAS ZA ZELO MODRO ZELENO.
Trda, prezasičena resničnost na Zemlji postaja vse bolj neznosna povsod. Pri nas? Tudi. Že dolgo. Zadnji meseci davno nakopičene težave še posebej neusmiljeno odstirajo. Zlasti v naravi. Te so seveda zmeraj le kristalno zrcalo, odsev vsega, kar se dogaja v družbi. In potem je vse to logično. Tudi tistih letošnjih najbolj divjih devet tednov in pol. Od 21. marca do 31. maja. Od mednarodnega dneva gozda. Do zadnjega dne slovenskega tedna gozdov. Čas najlepše pomladi in samih praznikov narave. Tudi koronavirusa. Odmaknjenosti. Zapletov. In razpletov, ki smo jih pričakovali. Se enih bali. Ob nekaterih pa ostali brez besed. To!? Leta 2020!? Sredi Evrope!? Človek bi se na trenutke najraje klofnil, da se prepriča, ali ne gre v resnici le za najbolj morbidne sanje. Včeraj, 5. junija, je bil svetovni dan okolja. »Čas je za naravo«. Velike živo rumene črke na modri Zemlji sijejo s spletne strani slovenskega ministrstva za okolje in prostor. Ja! Res! Tudi s strani tega ministrstva! Več…
ČE BOSTE V MESEČINI PRIŠLI V LOVIŠČE, KJER SEM LOVSKI ČUVAJ, BOM SEVEDA STOPIL K VAM! IN VEM, DA SE BOVA POGOVARJALA DO JUTRA!
Kdo je lovski čuvaj? Kaj dela? Kje? Kdaj? In kako? Zakaj je njegova zelena senca v slovenskih gozdovih nepogrešljiva? Kaj sme? In kaj ne sme? Kako je z nami? Kdaj lahko stopi do nas? Je nelagodje ob srečanju z njim samoumevno? Kakšen je njegov dan? In noč? S čim vse se na svojih gozdnih poteh srečuje? Kaj je največji čar tega dela? In kaj najbolj delikatno? Kaj lovski čuvaj najbolj »preganja«? In kaj najbolj ščiti? Pa seveda, koliko jih je na Slovenskem? Kdo jih nadzira? Kako? In, zakaj? Ali imajo lovski čuvaji v času koronavirusne krize posebna pooblastila? So tudi oni bdeli nad izvajanjem odloka o prepovedi gibanja med občinami? Kdaj pokličejo na pomoč policijo? In zakaj? Brezpogojno ščitijo svoje lovske kolege? Ali ravno nasprotno? Od kod prihajajo? In kam gredo? Kakšna je v Sloveniji njihova prihodnost? In predvsem, kdo je človek, ki jih v bistvu vodi; vsekakor pa o tem največ ve. Več…
VEM, KAKŠEN LAHKO POSTANEŠ, ČE NE PIJEŠ IZ ROK LJUBEZNI
Osebna odgovornost je med državljani te države živa in močna in toliko trdno vendarle prisotna, da smo do zdaj uspeli preživeti vsa dolga desetletja tudi najbolj brutalnega političnega lomastenja, pa jo bomo zdaj ob koronavirusu opustili!? Lepo prosim! Večina želi živeti in preživeti to! Poleg razkroja pljuč, je razkroj zdrave pameti tisto, kar je očitno pri tem virusu najbolj nevarno! Pa seveda razcvet represije. Ta se pod krinko koronavirusa morda malce preveč spretno in živo plazi med nas ter ustvarja za zdravje vsakega od nas in družbe nevarno ozračje, diskurz in resničnost, ki s svojo nelogičnostjo in kontradiktornostjo na eni strani; in z vsemogočnostjo in vsepričujočnostjo na drugi, potiska ljudi v vse bolj brezizhoden položaj, stisko pa tudi v gnev, agresijo in revolt. Več…
SRHLJIVO SREDNJEVEŠKO ZNAMENJE
Počasi čez mostiček prečkam jugo vzhodni obrambni jarek in preden se spustim po stopničkah na most, ki vodi navzdol proti Gornjemu trgu, še nekaj časa zrem v grajski stolp. Ko pridem do prvih gabrov na Mačji stezi se ustavim. Pasji lajež s Krakova in Trnovega se še zmeraj tu in tam oglaša. Luči v mestu spodaj so kot prej tihe in nenavadno mirne. Nekam sanjavo in ljubo sijejo hiše ob reki. Rada te imam, rečem potihoma mestu spodaj; kljub vsej bolečini, ki je bila tu. In tudi zaradi nje. Vzljubila sem te, čeprav si nisem niti v sanjah predstavljala, da bo res tako; in ne da bi vedela kdaj, pomislim. Zvezde med črnim vejevjem so svetle in jasne. Zelo hladno je. Tesneje se zavijem v mehek črno siv šal. Grajski stolp je visoko nad menoj. Kmalu bo polnoč. In v tistem me je, prvič v teh tednih, res ostro presunilo ter za trenutek ledeno zmrazilo spoznanje. Več…
MED VELIKIMI ZVERMI IN JAVNOSTJO. LOVCI. NA TEMNI? ALI SVETLI STRANI SILE?
Med najrazličnejšimi odtenki zelene, s katerimi je bilo z okoljskimi in naravovarstvenimi temami tudi na Slovenskem močno obarvano minulo leto, je bila lovsko zelena prav gotovo med bolj opaznimi. To gre v prvi vrsti pripisati kontroverzni vlogi, ki so jo lani slovenski lovci odigrali ob sprejetju in izvršitvi spornega interventnega zakona o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave ter z vsem, kar se je s tem prebudilo tako v lovski kot tudi v širši javnosti. Ali je bilo torej minulo leto za slovenske lovce in z njimi tudi za slovensko družbo prelomno? Kakšno bo letošnje? In, ali kljub predsedniški kontinuiteti v Lovski zvezi Slovenije prihaja čas velikih sprememb za vse? Več…
SRCE JE SAMOTEN LOVEC. IN, ANA, ZAKAJ PIŠEŠ?
Ko zaslišim zgodbo, mi zastane srce, kot Singer onemim, poslušam in vsakič me je skoraj konec, dokler je ne izpišem, povem, izrazim, izrečem točno tako, kot jo vidim, slišim in čutim. Z vsako pridejo, kot v Biffovo nočno kavarno, ljudje, ki jih sicer ne bi nikoli srečala. Z najbolj sijočim srcem. Najbolj mehkim. Najbolj toplim. In tudi oni z najbolj temnim. Najbolj trdim. Najbolj nedostopnim. In vsi vmes. A zmeraj ga iščem, to srce. Dokler je vsaj malo živo, in še potem!, ne bom vanj nikoli nehala upati! Več…