NE LE TEŽKO POPRAVLJIVO, SODIŠČE JE UGOTOVILO, DA BI NEZADRŽANJE ODSTRELA POMENILO NEPOPRAVLJIVO, NEPRECENLJIVO IN NENADOMESTLJIVO ŠKODO NA NACIONALNI IN MEDNARODNI RAVNI!

Naj spomnimo, jeseni lani je Agencija RS za okolje izdala dovoljenje, s katerim se je za obdobje do 30. septembra 2021 dovolil odstrel 220 osebkov zavarovanega rjavega medveda. Že takrat se je na to dovoljenje pritožilo Društvo za osvoboditev živali, pa tudi Območno združenje upravljalcev lovišč Primorskega lovsko upravljalskega območja, vendar je Ministrstvo za okolje in prostor obe pritožbi zavrnilo ter 17. februarja letos izdalo odločbo za odstrel 220 medvedov. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, ki ga zastopa Stanko Valpatič, pa je na to vložilo tožbo in zahtevo za začasno odredbo in ustavitev izvršitve spornega dovoljenja oziroma odločbe, čemur je 18. marca 2021 Upravno sodišče ugodilo. Kot je razvidno iz dopisa Agencije RS za okolje, ki je naslovljen na dotična Območna združenja upravljalk lovišč, Lovsko zvezo Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, sklep Upravnega sodišča vse akterje zavezuje od 26. marca 2021.

Foto: Janez Papež

Tekst: Liza Kostevc, Ana Ašič

Foto: Janez Papež

31. marec 2021

Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Celju, je v senatu s predsednico višjo sodnico Jasno Šegan ter članicama Melito Ambrož in Zinko Strašek, 18. marca letos ugodilo zahtevi, ki jo je Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice naslovilo na Upravno sodišče RS skupaj s tožbo zoper Republiko Slovenijo oziroma Ministrstvo za okolje in prostor, zaradi izdaje dovoljenja za poseg v populacijo zavarovane živalske vrste. Sodišče je sklenilo, da se zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi in se izvršitev dovoljenja Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) z dne 2. novembra 2020 in odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 17. februarja 2021 odloži do izdaje pravnomočne sodne odločbe v tem upravnem sporu.

Naj spomnimo, jeseni je Agencija RS za okolje izdala dovoljenje, s katerim se je za obdobje do 30. septembra 2021 dovolil odstrel 220 osebkov zavarovanega rjavega medveda. Že takrat se je na to dovoljenje pritožilo Društvo za osvoboditev živali, pa tudi Območno združenje upravljalcev lovišč Primorskega lovsko upravljalskega območja, vendar je Ministrstvo za okolje in prostor obe pritožbi zavrnilo ter 17. februarja letos izdalo odločbo za odstrel 220 medvedov. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, ki ga zastopa Stanko Valpatič, pa je na to vložilo tožbo in zahtevo za začasno odredbo in ustavitev izvršitve spornega dovoljenja oziroma odločbe, čemur je 18. marca 2021 Upravno sodišče ugodilo. Kot je razvidno iz dopisa Agencije RS za okolje, ki je naslovljen na dotična Območna združenja upravljalk lovišč, Lovsko zvezo Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, sklep Upravnega sodišča vse akterje zavezuje od 26. marca 2021.

Težko popravljiva škoda in načelo previdnosti

Društvo za osvoboditev živali je v svoji zahtevi sodišču navedlo, da »bi se z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda interesu, ki ga zastopa« ter poudarilo, da »izvršitev izpodbijanega akta pomeni nezakoniti lov na velik del strogo zavarovane živalske vrste«. In še, so navedli, da »z izvrševanjem izpodbijanega dovoljenja nastaja živalski vrsti, v katero populacijo naj bi se poseglo le izjemoma, nepopravljiva škoda, saj ubitih medvedov ni mogoče nadomestiti« ter nadalje poudarili, da je »tako občuten poseg v zavarovano vrsto, ki se v Sloveniji nezakonito izvaja že več let, potrebno preprečiti vsaj do pravnomočne odločitve sodišča v tem sporu«. Opozorili pa so tudi na to, da »bi bila morebitna odprava akta v sodnem sporu brez učinka, saj stanja pred njeno odpravo ne bi bilo več možno vzpostaviti«, s čimer bi bilo poseženo v ustavno pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kar je Upravno sodišče poudarilo že v sklepu leta 2015.

Foto: Janez Papež

Nadalje se je Društvo za osvoboditev živali med vsem drugim sklicevalo tudi na načelo previdnosti, ki je opredeljeno v Direktivi o habitatih in velja na področju varstva okolja in narave, pri čemer v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi. Utemeljenost načela previdnosti potrjujejo tudi sodbe Sodišča Evropske unije. V slovenski zakonodaji pa je načelo previdnosti prikazano kot eno temeljnih načel v Zakonu o varstvu okolja.

»V primeru, da bi se nadaljevalo z lovom po izdanem dovoljenju, bi se s tem še nadalje kršila zakonodaja RS in EU,« so opozorili v Društvu ter poudarili, da »je morebitna materialna škoda na premoženju zaradi napadov medveda, ki bi nastala v primeru začasnega zadržanja, preprečljiva in popravljiva, saj jo je možno sanirati z izplačilom ustrezne odškodnine, za kar ima Slovenija učinkovit in pregleden mehanizem«. V zvezi s konfliktnimi medvedi in stalno ponavljajočo se argumentcijo in izgovarjanjem o ogrožanju življenja in varnosti pa so tožniki poudarili, da »se na podlagi posamičnih odločb redno izvajajo tudi izredne usmrtitve konfliktnih medvedov«; ter opozorili, da »gre za življenja živali, ki so z razlogom zavarovane na mednarodni in nacionalni ravni in usmrtitev posameznika pomeni nenadomestljivo škodo ne samo za Slovenijo, temveč za vso Evropo«.

Država se brani s »prerokovanjem prihodnosti« in potenciranjem strahu pred fiktivnimi konflikti

Ministrstvo za okolje in prostor je v svojo obrambo spet navajalo vso znano argumentacijo iz arzenala svojega stalnega kroga strokovnjakov in zagovornikov kvotnega odstrela medvedov.

Najprej so izpostavili svoje znano stališče, da po njihovem nasprotna stran »za svoje trditve ni navedla primerljivih in s podatki podprtih ali vsaj logičnih argumentov«. V nasprotju z njimi, ki da so »na osnovi najboljšega dostopnega znanja in podatkov s preverljivimi in znanstveno preverjenimi metodami dokazali, da odvzem iz narave ne more v ničemer škoditi ugodnemu ohranitvenemu stanju populacije«, pri čemer, da je »v večkratniku upoštevano načelo previdnosti« ter še enkrat poudarili, da po njihovem ne bo »z odstrelom populaciji medveda povzročena nepopravljiva škoda«.

Foto: Janez Papež

Predvsem pa na več mestih navajajo kot utemeljen razlog za upravičenost odstrela medvedov svoje vsakoletno »prerokovanje prihodnosti«, po kateri, bo neizvršitev odstrela 220 medvedov »povzročila povečanje konfliktov, kot posledico pomembnega porasta gostote in številčnosti populacije«; ter nadaljujejo v duhu močnega potenciranja strahu pred fiktivnimi bodočimi konflikti in s pravim vsebinsko retoričnim obratom, ko pravijo »da bi to predstavljalo resno grožnjo trajnemu ohranjanju medveda v Sloveniji«, saj da »številčnost in lokalne gostote rjavega medveda v Sloveniji zadnja leta doživljajo naglo povečevanje« in, pravijo, »so med največjimi na svetu«, ter zaključijo z »(vz)trajno« trditvijo, da »so se v zadnjem letu povečevali vsi glavni tipi konfliktov z rjavim medvedom«.

Sodišče meni, da ne gre le za težko popravljivo, ampak za nepopravljivo škodo! Za konfliktne situacije so na voljo izredni odstreli in izdelan sistem povrnitve škod!

A Upravno sodišče v izčrpni obrazložitvi v trinajstih točkah natančno analizira in pojasni razloge za izdajo začasne odredbe ter ustavitev izvršitve spornega dovoljenja za odstrel medvedov.

Pri tem je posebej zanimiva eksplicitna ugotovitev sodišča, ko pravi, da »je v konkretnem primeru izkazana ne samo težka popravljivost škode, ampak celo nepopravljivost škode, kajti odstreljenih medvedov, kot strogo zavarovane živalske vrste, ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo«. Pri tem sodišče opozarja na predhodno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, »iz katere izhaja, da je za težko popravljivo škodo mogoče šteti že nezmožnost vzpostavitve prejšnjega stanja, za kar v konkretnem primeru nedvomno gre«. Poleg tega, je navedlo sodišče, »bi bilo z izvršitvijo izpodbijanega akta poseženo v biotsko raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot«.

Foto: Janez Papež

Da ne bi v celoti (delno se je v času med 17. februarjem in 26. marcem, ko je sedanja začasna odredba stopila v veljavo, odstrel vendarle že izvršil) prišlo do situacije, kakršna je nastala po predlanskem interventnem zakonu, po katerem so odstrelili 200 medvedov, Ustavno sodišče pa je naknadno in po izvršitvi interventni zakon razveljavilo, je Upravno sodišče tokrat na to mislilo. »Že po naravi stvari pa je jasno, kar zatrjuje tudi tožeča stranka, da bi bila morebitna odprava izpodbijanega akta v primeru, če bi bil le-ta izvršen, torej če bi bili medvedi odstreljeni še pred odločitvijo o glavni stvari, povsem brez učinka, saj stanja pred njeno odpravo ne bi bilo več mogoče vzpostaviti in bi do zatrjevanih posledic lahko prišlo.«

Sodišče pa je sklepno poudarilo še, da »javni interes, ki ga tožena stranka (se pravi Ministrstvo za okolje in prostor, op. ur.) vidi v skrbi za preprečitev konfliktov, nedvomno predstavlja legitimen namen za odločitev o odstrelu določenega števila osebkov rjavega medveda na določenem območju.« Vendar pa, poudarja sodišče, »tožena stranka ukrepa odvzema medveda ne omejuje na določen del Slovenije, kjer je število konfliktov bistveno povečano, niti na posameznih območjih ne omenja nobenega konkretnega dogodka, kjer je omenjena potencialna nevarnost prerasla v nujno potrebo zaradi zaščite premoženja v fazi odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe«.

Poleg tega je sodišče spet izrecno ugotovilo, da »se lahko v primeru konfliktnih medvedov izvajajo izredni odstreli teh medvedov, sicer pa ima Republika Slovenija izdelan sistem povrnitve škode, ki jo povzročajo takšni medvedi«.

Foto: Janez Papež