V deželi, kjer sta, sicer za demokracijo ter politično in vsakršno kulturo, izjemno pomembno besedo »nasprotnik« že pred desetletji zamenjali besedi »sovražnik« in »izdajalec«, je pot do normalizacije in demokratizacije javnega in zasebnega diskurza še dolga; trenutno pa nepredstavljivo izčrpavajoča in nevarna. Za vse. In tudi medvedi in volkovi so le del vsega tega. Laž, kraja in umor kot paradigmatska os ter posledica in stopnjevano sosledje argumentov moči, ki so bili pred desetletji, v nekem kritičnem družbenem trenutku v tem prostoru vzpostavljeni kot samoumevnost političnih praktik za prevzem in vzdrževanje oblasti, se je očitno že kot globoko ponotranjena velika normalnost, ki sploh ne čuti in ne vidi več v tem »nič takšnega« na eni strani; in na drugi, kot nekaj, o čemer se sploh ne govori, zažrla in vtisnila v individualni in kolektivni DNK tega okolja. Več…
Tag: Ana Ašič
»ČE MI BO NAREDIL ŠKODO, GA BOM! VOLKA! MEDVED…!? TO JE PA DRUGA ZGODBA!«
»Samo…pri njem, pri medvedu je druga stvar!« stopi bliže k meni in me pogleda globoko v oči, »tole prinaša!« reče, hitro podrsa s palcem in kazalcem in tako z gesto pove, da denar. »Komu?« me zanima. »Vsem!« je kratek odgovor. »Pa pravijo, da ne,« rečem. »Ja, seveda, marsikaj rečejo, streljajo pa tudi! Ker se splača! Verjemite, vsem se splača. In vsi so za to, da se ga strelja! Mi, kmetje, staroselci, domačini s teh naših krajev, smo v resnici najmanj za to! Drugi so, ki ne bodo to kar tako spustili iz rok! Kaj vse počnejo! In kaj še bo!« Več…
ZA 112 MEDVEDOV JE BILO PREPOZNO, ČEPRAV SODIŠČE MENI, DA UBOJ VSAKE POSAMEZNE ŽIVALI POMENI NEPRECENLJIVO IN NENADOMESTLJIVO ŠKODO!
Med 24. februarjem in 26. marcem 2021 je bilo kljub eksplicitni ugotovitvi sodišča, da »je v konkretnem primeru izkazana ne samo težka popravljivost škode, ampak celo nepopravljivost škode, kajti odstreljenih medvedov, kot strogo zavarovane živalske vrste, ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo«, kljub temu torej, je bilo v tistem enem mesecu, ki je pretekel od začetka veljavnosti odločbe Ministrstva za okolje in prostor do sklepa Upravnega sodišča o začasnem zadržanju dovoljenja za odstrel, v slovenskih gozdovih to pomlad na hitro postreljenih 112 rjavih medvedov. Več…
KLIC? ALI KRIK DIVJINE? V »POTRATNEM, AGRESIVNEM, NETRAJNOSTNEM PROSTORSKEM RAZVOJU«? IN, LOVCI KOT KOMPETENTNI SOGOVORNIKI?
»Mesta se širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč,« je v svojem predavateljskem prispevku na letošnjem slovenskem lovskem dnevu o eni bistvenih značilnosti aktualne slovenske urbanizacije poudaril prof. dr. Jernej Zupančič, geograf in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; ter tako v bistvu razgalil tudi eno pomembnejših »jeder zla« in težav, s katerimi se na Slovenskem zadnja leta vse pogosteje soočajo vsi, ki se ukvarjajo z upravljanjem divjadi in velikih zveri ter z varovanjem in sobivanjem v konkretnih, lovnih in nelovnih okoljih. Več…
»SPUSTIMO POMLAD V SVOJE SRCE, ODVEŽIMO Z VERIG NAŠA HREPENENJA, NAJ VSTANEMO V MLADO JUTRO, DA BOMO ZAČUTILI TVOJO PRISOTNOST IN LJUBEZEN«
»Tja med kamne bom odložil otrdelo srce, da se omehča in oživi ob Tvojem telesu; tam, ob Tvojem vznožju je še prostor za moje poraze in ob Tvoje vzglavje bom odložil svoje nemoči; in tam, pri Tvoji srčni strani bom prislonil težo skrivnosti, ki mi dela temačne in boleče trenutke,« piše pesnik in frančiškanski pater Pavle Jakop v letošnji velikonočni pesmi. Že drugo leto sta njegova praznična himna in velika noč prežeti s koronavirusno resničnostjo. »Odpokliči že vendar angela smrti in naj postane ta velika noč mati našega skupnega ozdravljenja!« je p. Pavle lani za vse nas rotil Vstalega. In letos roti nas. »Bratje in sestre, ob tej veliki noči spustimo pomlad v svoje srce, prebudimo se in vstopimo v velikonočno zgodbo; odvežimo z verig naša hrepenenja, uglasimo strune naših harf na pesmi vstajenja in prisluhnimo melodiji velikonočne Aleluje!« Zgodi se! želimo vam in nam, dragi bralci in bralke! In naj bodo letošnji prazniki ob vsem in prav zato za vse pristna, resnična velika noč! Več…
NE LE TEŽKO POPRAVLJIVO, SODIŠČE JE UGOTOVILO, DA BI NEZADRŽANJE ODSTRELA POMENILO NEPOPRAVLJIVO, NEPRECENLJIVO IN NENADOMESTLJIVO ŠKODO NA NACIONALNI IN MEDNARODNI RAVNI!
Naj spomnimo, jeseni je Agencija RS za okolje izdala dovoljenje, s katerim se je za obdobje do 30. septembra 2021 dovolil odstrel 220 osebkov zavarovanega rjavega medveda. Že takrat se je na to dovoljenje pritožilo Društvo za osvoboditev živali, pa tudi Območno združenje upravljalcev lovišč Primorskega lovsko upravljalskega območja, vendar je Ministrstvo za okolje in prostor obe pritožbi zavrnilo ter 17. februarja letos izdalo odločbo za odstrel 220 medvedov. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, ki ga zastopa Stanko Valpatič, pa je na to vložilo tožbo in zahtevo za začasno odredbo in ustavitev izvršitve spornega dovoljenja oziroma odločbe, čemur je 18. marca 2021 Upravno sodišče ugodilo. Kot je razvidno iz dopisa Agencije RS za okolje, ki je naslovljen na dotična Območna združenja upravljalk lovišč, Lovsko zvezo Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, sklep Upravnega sodišča vse akterje zavezuje od 26. marca 2021. Več…
ANA IN RON. TER VPRAŠANJA. VELIKA. BOLEČA. ČLOVEŠKA. IN ENO. KAKO NAJBOLJ PIETETNO OSMISLITI NEZNOSNO TRPLJENJE VSEH?
In zdaj? Ana je mrtva. In kmalu bo najverjetneje tudi Ron. Oba žrtvi nesrečnega trenutka. A tudi človeškega faktorja. Več njih. A ne Ana in ne Ron, nobeden od njiju, ne bo odrešen s polariziranjem strasti za eno ali drugo stran, z izrekanjem besed in stališč, ki jih v kontekstu tolikšnega trpljenja obeh prizadetih strani preprosto ne bi smelo biti! Sploh pa ne s strani takšne ali drugačne javnosti in najrazličnejših interesnih grupacij znotraj nje, ki so si na družbenih omrežjih in drugod nesrečni dogodek uzurpirale za širjenje svojih interesnih pogledov ter za diskurz, ki v tako bolečih, delikatnih in vsestransko tragičnih okoliščinah absolutno ni na mestu za nikogar! Več…
KAJ IMATA NARAVA IN GOZD OD VSEH TEH SPEKTAKLOV? ŽE DESETLETJA PRAZNIKI NARAVE, SVET PA ŠE ZMERAJ VSAKO LETO IZGUBI 10 MILIJONOV HEKTARJEV GOZDA
»Preveč vsega tega se gremo! Ne vem, kako je z drugimi ljudmi, a sama sem že ob prebiranju čisto preč in do konca utrujena od vseh teh praznikov narave, ki jih nikakor ne zmanjka. Še malo, pa jih bo, kot v katoliškem koledarju svetnikov, vsak dan po pet in več praznovalo svoje svetništvo. Marca ali aprila ali maja ali junija, kar naprej so in še pridejo, tako da je čas in dan za objavo takšnega premišljanja o »naravnih« praznikih zmeraj pravi,« je lani junija ob vsej obilici najrazličnejših praznikov in dni posvečenih naravi premišljevala naša urednica Ana Ašič. Letos na uradni strani Mednarodnega dneva gozdov, ki ga praznujemo zdaj že deveto leto po tistem, ko je leta 2012 Generalna skupščina OZN 21. marec uradno posvetila gozdovom, lahko preberemo, da »svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarjev gozda – približno petkrat toliko, kot je velika Slovenija – degradacija zemljišč pa prizadene skoraj 2 milijardi hektarjev površine zemlje, kar predstavlja večjo površino od Južne Amerike. Izguba in propadanje gozdov povzroča velike izpuste toplogrednih plinov. Vsaj 8 odstotkov gozdnih rastlinskih in 5 odstotkov gozdnih živalskih vrst je na robu izumrtja.« Že leta ta svet samo v treh, štirih mesecih od marca do junija obeležuje več deset praznikov narave, za katere se po vsem svetu potroši desetine milijonov, degradacija narave in ogroženost rastlinskih in živalskih vrst pa sta vse večji. Kaj imata torej narava in gozd od vseh teh spektaklov!? Več…
SLA PO OBRAČUNU JE ZMAGALA. VSE JE LAHKO PUSTIL ZA SEBOJ V 30 SEKUNDAH. LE TISTEGA, KAR JE BILO V NJEM, NI MOGEL.
»My life is a disaster zone«, »moje življenje je katastrofa«. Kdo od nas, ki prek vsake mere izgorevamo za svoje delo, ni vsaj potihoma in naskrivaj še nikoli rekel tega tako, kot je Al Pacino v vlogi neustavljivega Vincenta Hanne z raskavim glasom dejal v filmu Heat, Vročina?« Tako smo se z reminiscenco o kultnem ameriškem filmu spraševali pred skoraj letom dni v kratkem premišljanju o slasteh in pasteh maščevanja. Če je to še nekako samoumevno za gangstrske miljeje, vprašanjem, ki imajo v slovenskem prostoru očitno neko posebno trajnost, zlepa ni videti konca. In tako ne le posamezna življenja, ampak kar življenje celotne skupnosti postaja vse večja katastrofa. Zakaj v ključnem trenutku zmaga nerazsodno, impulzivno, nepremišljeno? Zakaj v usodnem trenutku za neko skupnost, za njeno preživetje in prosperiteto, ob vsej nenasitnosti in pohlepu po oblasti in večnih privilegijih na eni strani, na drugi strani namesto zrele državniške modrosti in vzdržnosti šine na dan osebna prenagljenost in neobrzdanost? Zakaj v trenutku delikatnega in krhkega konsenza javno zbadaš in napadaš tiste, ki so s teboj, morda res ne najbolj navdušeno in z nasprotovanjem ali nekateri celo s figo v žepu, a vendar še zmeraj na isti strani? Več…
DOBRE ODLOČITVE NISO MONOPOL ENE POLITIČNE OPCIJE. IN TUDI SLABE NE. RESNO NOVINARSTVO TO VE!
Resno novinarstvo je polno sveta, je venomer v njem, a je od njega tudi odmaknjeno. Mnogokrat zapostavljeno, izločeno, prezrto, nevidno ujeto v zlovešči molk in prisilno osamo. Zmeraj znova gori na grmadi zavisti, omalovaževanja, podcenjevanja, posmeha ter individualnega in kolektivnega gneva, saj ne pristaja na večne predstave s »kruhom in igrami«, ki se jim mnogi tako radi predajajo. Čeznje sliši in vidi in čuti in to zmeraj pove. Ne sprašuje za ceno. Itak je zmeraj visoka. In ne za stran, ki jo razkriva. Levo in desno, oboje je irelevantno. Več…