»SVOJEVRSTNO KRITIČNO IN PROVOKATIVNO PISANJE, KI PRI BRALCU SPODBUJA RAZMIŠLJANJE IN POSTAVLJANJE NOVIH VPRAŠANJ«

»Lovec tretjega tisočletja naj bi bil predvsem naravovarstvenik in šele nato regulator v naravi. Lovci smo tisti, ki smo poklicani in se deklariramo kot varuhi narave, vendar se moramo pri tem ozreti okoli sebe in sodelovati tudi z drugimi, ki imajo enake oziroma podobne cilje in poglede, pa čeprav so včasih kritični do nas. Ena takih oseb je tudi gospa Ana Ašič, žurnalistka, raziskovalna novinarka, urednica in lastnica elektronskega medija, ki veliko piše tudi o okolju in naravi; oseba z velikim in širokim srcem, predvsem kadar gre za zaščito ogroženih vrst živali. Je velika zagovornica in varuhinja velikih zveri, predvsem medveda in risa. Skozi njej lastno ter svojevrstno kritično in provokativno pisanje pri bralcu spodbuja razmišljanje in postavljanje novih vprašanj.« Več…

V TAKIH OKOLJIH SE SKORAJ VSI POZNAJO, VSI VSE VEDO, VSI SO ZA RAZVOJ, VSEM JE PRI SRCU NARAVA IN NIHČE NI ZA NIČ ODGOVOREN!

»Razumeti moramo, da imamo reliefno razgibano, gozdnato in vodnato državno ozemlje, a skromne kmetijske površine; in da je potrebno precej regulacij in omejitev, če hočemo zadržati bogastvo in kakovost vodnih virov in produktivnih zemljišč. Upravičeno smo ponosni na izredno bio in geodiverziteto v državi. Razumeti moramo, da je mogoče hitro zapraviti naravne resurse, a drago, težko ali celo nemogoče je včasih napake popravljati. Vedeti bi morali, da s prostorsko potratnimi razvojnimi pristopi ne silimo med najbolj razvite, pač pa smo zapozneli sledilci. Jasno nam mora postati, da so bili mnogi prostorski posegi slabo načrtovani in so prinesli težave. Zato se jih je koristno v prihodnosti izogibati, kolikor pa gre, razmere popravljati.« Več…

»VČASIH JE PRAV, DA STEMNI SE NEBO, DA SE NAVADIMO SONCE LJUBITI«

Ko se v teh junijskih dneh eni spominjamo ter s takšnimi in drugačnimi mislimi vračamo v čas pred 30 leti; drugi pa se morda z njim in z vsem, kar je bilo takrat, šele seznanjajo, vam mi vsi z naše publicistične spletne strani želimo vse dobro, najboljše, še naprej srečno in mirno v naši skupni domovini, ki je kljub vsemu, kar je morda danes drugače, kot smo si takrat predstavljali, da bo, vendarle še zmeraj tudi naša “dežela na sončni strani Alp”! Več…

TRICIKEL ALI AMG?

Ni mogoče današnjega sveta in današnjih političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih fenomenov analizirati in interpretirati z orodji, pojmi in simboli industrijske revolucije. Ko je stuttgartski avtomobilski velikan pred nekaj leti poslal na prvo daljšo samostojno pot svoje najbolj avtonomno vozilo, je slednje res prepeljalo istih 106 kilometrov od Mannheima do Pforzheima, kot jih je z njegovim predhodnikom 130 let prej prepeljala gospa Bertha Benz! A z besednjakom prvega vozila, ki je bilo v bistvu malo večji tricikel, ni mogoče opisati, analizirati, pojasniti in predstaviti tega, kar je mercedes danes! Seveda je tudi tisto prvo tehniški fenomen in velika zanimivost! Pa vendar, bi današnji dvajset, tridesetletnik sploh pomislil, da bi se vozil s čim takšnim!? Več…

»NA SVILO MEČ POLJUBLJAJO JO ZVEZDE, RUMENI ŠČIP JI ČEVELJČKE ČRNI«

Ljubljana je v osemdesetih in na prelomu v devetdeseta v enih dimenzijah živela neko zelo svojo in izvirno realnost. Na svoj način je prekipevala od navdiha in vizij ter bila polna resničnih prostorov in kotičkov, kjer so nastajali nepozabni spomini sredi avtentične govorice nepotvorjenega življenja. Slednje je ob jutrih, večerih in poldnevih še zadišalo po kulturnem okolju, ki je to naše prelepo mesto stoletja ustvarjalo; ter se je v njem smejalo in jokalo, radostilo in trpelo, mučilo in ljubilo, molčalo in na ves glas pelo, mirovalo, a tudi do jutra plesalo, pa z naravnost erotično vznesenostjo ustvarjalo, razmišljalo, bralo, pisalo, pesnilo, prevajalo, fotografiralo, slikalo, debatiralo in strastno iskalo odgovore na vsa največja vprašanja človekovega obstoja in bivanja in smisla in koprnenja in svobode! Več…

NA HRIBČKU SEDI, SE SLADKO SMEJI, PA JAGRČKU FIG’CE MOLI! PREMETENA LISIČKA! KAJ PA RIS!?!

Prvo obeležje mednarodnega dne risov, ki je zdaj že četrto leto posvečen tej čudoviti divji prostoživeči veliki mački, je bilo 11. junija 2018. Naslednje leto, 14. maja 2019, je bil v Slovenijo doseljen ris Goru iz Romunije. V okviru mednarodnega evropskega, 7 milijonov evrov vrednega in 7 let trajajočega projekta Life Lynx je bil izpuščen v gozdovih nad Travnikom pri Loškem Potoku. Njemu so sledili vsi drugi. Katalin, Boris, Maks, Zois, Aida, Tris, Lenka in Julija. Morda smo kakšnega spregledali. Javnost bo to hitro opazila, saj risom s prizadevnimi sodelavci projekta Life Lynx sledi na vsakem koraku. Tudi tistim s Hrvaške. Vsem. Razen dvema, ki sta se izgubila? Poginila? Ali pa sta se le srečno znebila neznosne ovratnice ter izmuznila nenehnemu nenasitnemu in etično vprašljivemu nadzoru vsakega koraka in trenutka. Prav o slednjem si bo morala tako strokovna kot laična javnost prav kmalu zastaviti nekaj iskrenih vprašanj ter se resno zamisliti nad takšnim instrumentaliziranim ravnanjem z divjimi prostoživečimi bitji ter se soočiti z mejami, ki si jih bo človek pri tem prej ko slej moral postaviti! Več…

NATAKNILI SO MU TEŽKO KOVINSKO OVRATNICO IN ZDAJ NAJ SE SREČNO MNOŽI IN PLODI!?!

Danes je svetovni dan risov. Pred dobrima dvema letoma, 14. maja 2019, se je naša urednica Ana Ašič v senzibilnem tekstu, naslovljenem na evroposlanca Franca Bogoviča, dotaknila tudi risov. Njene besede se zdijo kot nalašč, da z njimi letos obeležimo ta mednarodni praznik. Drobcen odlomek je to, le nekaj kratkih in jedrnatih besed, za koga morda »neprimernih«, saj presegajo projektno piarovsko promocijski domet ustaljene slovenske medijsko interesne obravnave risje »problematike« in osladnih zgodbic o zaljubljenih risih, njihovem srečnem parjenju in čudovitih mladičih, ter nas soočajo z vprašanjem, pred katerim ne bomo mogli več dolgo mižati. Ne le Franc Bogovič, vsi smo malce ti Franciji; vsakemu od nas so namenjene. Ne za obsodbo. Ampak za razmislek. In za čuteče spraševanje srca. Ter za »spremenjenje na gori« v vseh nas! Več…

KJE JE KONČALA PENISOVA KOŠČIČKA ŽETALANSKEGA MEDVEDA!?!

Zgodi se pogosto čisto blizu nas! A tudi nam! In meni! »Gajstna« novinarka, za kakršno se imam, s pravo dozo lastnega poklicnega egotripa pa tudi, in od tega ne odstopam!, upravičenega ponosa nase in na moje do konca predano angažirano, izvirno in avtentično delo!, kljub temu seveda tudi kdaj kaj spregledam! In se šele čez čas domislim vprašanja, ki je pravzaprav vse od začetka bistvenega pomena ter je morda celo nekakšna ključna koda, ki »odklepa« pomembno pot do razumevanja marsičesa, kar se ob nekem dogodku navidezno tako neverjetno sproži! Več…

DA BI ČLOVEK SREDI NOČI HODIL PO SVOJIH ŠTIRIH OKROG KRMIŠČA, TUDI NI PRIČAKOVATI!

»Zadevo komentirajo novinarji, ki lova ne poznajo; nekateri lovci, ki hočejo problem napihovati tudi iz zavisti; in taki, ki se držijo predpisov in zakonov kot pijanec plota. Življenje pa gre svojo pot,« je prepričan Peter Boškin, gradbeni inženir in lovec iz Lovske družine Jesenice, v svojem odzivu na preiskovalno reportersko zgodbo naše urednice Ane Ašič, ki je sredi maja v Žetalah in na pobočju Maclja na kraju dogodka raziskovala, kaj se je v resnici dogajalo tisto noč, ko je bil tam ustreljen medved. Izkušeni gorenjski lovec ima svoj pogled ob polemikah, ki so temu sledile. Več…

PO VEČ KOT 100 USTRELJENIH LETOS IN SKORAJ 500 SPORNO ODSTRELJENIH MEDVEDIH V MANJ KOT DVEH LETIH, SE BO ZDAJ SLOVENSKA LOVSKA ČAST PRALA NA »ŽETALANCU«!?!

Čeprav so letos slovenski lovci postrelili že vsaj 112 medvedov; od junija 2019 do danes, torej v manj kot dveh letih, pa je bilo v Sloveniji skupaj sporno odstreljenih skoraj 500 osebkov te nacionalno in mednarodno strogo zavarovane velike zveri, je bil nedavni morbidno nesrečni dogodek, ko je v haloških Žetalah lovec namesto divjega merjasca ustrelil 144 kilogramskega medveda, spet še isti dan na Slovenskem izrabljen za zdaj že stalno interesno mantro o preveč medvedih in za gonjo ter kampanjo za večji odstrel ter sejanje strahu pred velikimi zvermi, vse to pa je bilo postavljeno na popolnoma nepreverjeno domnevo o silobranu. Pri tem so, žal, spet blesteli osrednji slovenski, tako zelo »nesvobodni« in »resnicoljubni« mediji. Po 14 dneh, ko je tudi ob tem dogodku slovensko etablirano novinarstvo najprej s spinom polresnic, potem pa z molkom o realnih dejstvih in obenem popolnem ignoriranju bistvenih vprašanj v tej zgodbi, spet pokazalo vse svoje bleščeče raziskovalne in analitične dimenzije, se gonja v medijih in na družbenih omrežjih polega. Spin, ugibanja, polresnice in neresnice pa ostajajo dokumentirani v času in prostoru. Kot končna in edina resnica? Več…

1 13 14 15 16 17 21