Prvo obeležje mednarodnega dne risov, ki je zdaj že četrto leto posvečen tej čudoviti divji prostoživeči veliki mački, je bilo 11. junija 2018. Naslednje leto, 14. maja 2019, je bil v Slovenijo doseljen ris Goru iz Romunije. V okviru mednarodnega evropskega, 7 milijonov evrov vrednega in 7 let trajajočega projekta Life Lynx je bil izpuščen v gozdovih nad Travnikom pri Loškem Potoku. Njemu so sledili vsi drugi. Katalin, Boris, Maks, Zois, Aida, Tris, Lenka in Julija. Morda smo kakšnega spregledali. Javnost bo to hitro opazila, saj risom s prizadevnimi sodelavci projekta Life Lynx sledi na vsakem koraku. Tudi tistim s Hrvaške. Vsem. Razen dvema, ki sta se izgubila? Poginila? Ali pa sta se le srečno znebila neznosne ovratnice ter izmuznila nenehnemu nenasitnemu in etično vprašljivemu nadzoru vsakega koraka in trenutka. Prav o slednjem si bo morala tako strokovna kot laična javnost prav kmalu zastaviti nekaj iskrenih vprašanj ter se resno zamisliti nad takšnim instrumentaliziranim ravnanjem z divjimi prostoživečimi bitji ter se soočiti z mejami, ki si jih bo človek pri tem prej ko slej moral postaviti! Več…
Tag: Ana Ašič
NATAKNILI SO MU TEŽKO KOVINSKO OVRATNICO IN ZDAJ NAJ SE SREČNO MNOŽI IN PLODI!?!
Danes je svetovni dan risov. Pred dobrima dvema letoma, 14. maja 2019, se je naša urednica Ana Ašič v senzibilnem tekstu, naslovljenem na evroposlanca Franca Bogoviča, dotaknila tudi risov. Njene besede se zdijo kot nalašč, da z njimi letos obeležimo ta mednarodni praznik. Drobcen odlomek je to, le nekaj kratkih in jedrnatih besed, za koga morda »neprimernih«, saj presegajo projektno piarovsko promocijski domet ustaljene slovenske medijsko interesne obravnave risje »problematike« in osladnih zgodbic o zaljubljenih risih, njihovem srečnem parjenju in čudovitih mladičih, ter nas soočajo z vprašanjem, pred katerim ne bomo mogli več dolgo mižati. Ne le Franc Bogovič, vsi smo malce ti Franciji; vsakemu od nas so namenjene. Ne za obsodbo. Ampak za razmislek. In za čuteče spraševanje srca. Ter za »spremenjenje na gori« v vseh nas! Več…
KJE JE KONČALA PENISOVA KOŠČIČKA ŽETALANSKEGA MEDVEDA!?!
Zgodi se pogosto čisto blizu nas! A tudi nam! In meni! »Gajstna« novinarka, za kakršno se imam, s pravo dozo lastnega poklicnega egotripa pa tudi, in od tega ne odstopam!, upravičenega ponosa nase in na moje do konca predano angažirano, izvirno in avtentično delo!, kljub temu seveda tudi kdaj kaj spregledam! In se šele čez čas domislim vprašanja, ki je pravzaprav vse od začetka bistvenega pomena ter je morda celo nekakšna ključna koda, ki »odklepa« pomembno pot do razumevanja marsičesa, kar se ob nekem dogodku navidezno tako neverjetno sproži! Več…
DA BI ČLOVEK SREDI NOČI HODIL PO SVOJIH ŠTIRIH OKROG KRMIŠČA, TUDI NI PRIČAKOVATI!
»Zadevo komentirajo novinarji, ki lova ne poznajo; nekateri lovci, ki hočejo problem napihovati tudi iz zavisti; in taki, ki se držijo predpisov in zakonov kot pijanec plota. Življenje pa gre svojo pot,« je prepričan Peter Boškin, gradbeni inženir in lovec iz Lovske družine Jesenice, v svojem odzivu na preiskovalno reportersko zgodbo naše urednice Ane Ašič, ki je sredi maja v Žetalah in na pobočju Maclja na kraju dogodka raziskovala, kaj se je v resnici dogajalo tisto noč, ko je bil tam ustreljen medved. Izkušeni gorenjski lovec ima svoj pogled ob polemikah, ki so temu sledile. Več…
PO VEČ KOT 100 USTRELJENIH LETOS IN SKORAJ 500 SPORNO ODSTRELJENIH MEDVEDIH V MANJ KOT DVEH LETIH, SE BO ZDAJ SLOVENSKA LOVSKA ČAST PRALA NA »ŽETALANCU«!?!
Čeprav so letos slovenski lovci postrelili že vsaj 112 medvedov; od junija 2019 do danes, torej v manj kot dveh letih, pa je bilo v Sloveniji skupaj sporno odstreljenih skoraj 500 osebkov te nacionalno in mednarodno strogo zavarovane velike zveri, je bil nedavni morbidno nesrečni dogodek, ko je v haloških Žetalah lovec namesto divjega merjasca ustrelil 144 kilogramskega medveda, spet še isti dan na Slovenskem izrabljen za zdaj že stalno interesno mantro o preveč medvedih in za gonjo ter kampanjo za večji odstrel ter sejanje strahu pred velikimi zvermi, vse to pa je bilo postavljeno na popolnoma nepreverjeno domnevo o silobranu. Pri tem so, žal, spet blesteli osrednji slovenski, tako zelo »nesvobodni« in »resnicoljubni« mediji. Po 14 dneh, ko je tudi ob tem dogodku slovensko etablirano novinarstvo najprej s spinom polresnic, potem pa z molkom o realnih dejstvih in obenem popolnem ignoriranju bistvenih vprašanj v tej zgodbi, spet pokazalo vse svoje bleščeče raziskovalne in analitične dimenzije, se gonja v medijih in na družbenih omrežjih polega. Spin, ugibanja, polresnice in neresnice pa ostajajo dokumentirani v času in prostoru. Kot končna in edina resnica? Več…
NE, KOT BI REKEL ARHITEKT JOŽE PLEČNIK, »MOŽJE VROČEGA SRCA«, TEMVEČ TISTI LEDENIH MISLI IN DEJANJ SO ZASLUŽNI, DA JE VSE TAKO, KOT JE!
V deželi, kjer sta, sicer za demokracijo ter politično in vsakršno kulturo, izjemno pomembno besedo »nasprotnik« že pred desetletji zamenjali besedi »sovražnik« in »izdajalec«, je pot do normalizacije in demokratizacije javnega in zasebnega diskurza še dolga; trenutno pa nepredstavljivo izčrpavajoča in nevarna. Za vse. In tudi medvedi in volkovi so le del vsega tega. Laž, kraja in umor kot paradigmatska os ter posledica in stopnjevano sosledje argumentov moči, ki so bili pred desetletji, v nekem kritičnem družbenem trenutku v tem prostoru vzpostavljeni kot samoumevnost političnih praktik za prevzem in vzdrževanje oblasti, se je očitno že kot globoko ponotranjena velika normalnost, ki sploh ne čuti in ne vidi več v tem »nič takšnega« na eni strani; in na drugi, kot nekaj, o čemer se sploh ne govori, zažrla in vtisnila v individualni in kolektivni DNK tega okolja. Več…
»ČE MI BO NAREDIL ŠKODO, GA BOM! VOLKA! MEDVED…!? TO JE PA DRUGA ZGODBA!«
»Samo…pri njem, pri medvedu je druga stvar!« stopi bliže k meni in me pogleda globoko v oči, »tole prinaša!« reče, hitro podrsa s palcem in kazalcem in tako z gesto pove, da denar. »Komu?« me zanima. »Vsem!« je kratek odgovor. »Pa pravijo, da ne,« rečem. »Ja, seveda, marsikaj rečejo, streljajo pa tudi! Ker se splača! Verjemite, vsem se splača. In vsi so za to, da se ga strelja! Mi, kmetje, staroselci, domačini s teh naših krajev, smo v resnici najmanj za to! Drugi so, ki ne bodo to kar tako spustili iz rok! Kaj vse počnejo! In kaj še bo!« Več…
ZA 112 MEDVEDOV JE BILO PREPOZNO, ČEPRAV SODIŠČE MENI, DA UBOJ VSAKE POSAMEZNE ŽIVALI POMENI NEPRECENLJIVO IN NENADOMESTLJIVO ŠKODO!
Med 24. februarjem in 26. marcem 2021 je bilo kljub eksplicitni ugotovitvi sodišča, da »je v konkretnem primeru izkazana ne samo težka popravljivost škode, ampak celo nepopravljivost škode, kajti odstreljenih medvedov, kot strogo zavarovane živalske vrste, ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo«, kljub temu torej, je bilo v tistem enem mesecu, ki je pretekel od začetka veljavnosti odločbe Ministrstva za okolje in prostor do sklepa Upravnega sodišča o začasnem zadržanju dovoljenja za odstrel, v slovenskih gozdovih to pomlad na hitro postreljenih 112 rjavih medvedov. Več…
KLIC? ALI KRIK DIVJINE? V »POTRATNEM, AGRESIVNEM, NETRAJNOSTNEM PROSTORSKEM RAZVOJU«? IN, LOVCI KOT KOMPETENTNI SOGOVORNIKI?
»Mesta se širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč,« je v svojem predavateljskem prispevku na letošnjem slovenskem lovskem dnevu o eni bistvenih značilnosti aktualne slovenske urbanizacije poudaril prof. dr. Jernej Zupančič, geograf in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; ter tako v bistvu razgalil tudi eno pomembnejših »jeder zla« in težav, s katerimi se na Slovenskem zadnja leta vse pogosteje soočajo vsi, ki se ukvarjajo z upravljanjem divjadi in velikih zveri ter z varovanjem in sobivanjem v konkretnih, lovnih in nelovnih okoljih. Več…
»SPUSTIMO POMLAD V SVOJE SRCE, ODVEŽIMO Z VERIG NAŠA HREPENENJA, NAJ VSTANEMO V MLADO JUTRO, DA BOMO ZAČUTILI TVOJO PRISOTNOST IN LJUBEZEN«
»Tja med kamne bom odložil otrdelo srce, da se omehča in oživi ob Tvojem telesu; tam, ob Tvojem vznožju je še prostor za moje poraze in ob Tvoje vzglavje bom odložil svoje nemoči; in tam, pri Tvoji srčni strani bom prislonil težo skrivnosti, ki mi dela temačne in boleče trenutke,« piše pesnik in frančiškanski pater Pavle Jakop v letošnji velikonočni pesmi. Že drugo leto sta njegova praznična himna in velika noč prežeti s koronavirusno resničnostjo. »Odpokliči že vendar angela smrti in naj postane ta velika noč mati našega skupnega ozdravljenja!« je p. Pavle lani za vse nas rotil Vstalega. In letos roti nas. »Bratje in sestre, ob tej veliki noči spustimo pomlad v svoje srce, prebudimo se in vstopimo v velikonočno zgodbo; odvežimo z verig naša hrepenenja, uglasimo strune naših harf na pesmi vstajenja in prisluhnimo melodiji velikonočne Aleluje!« Zgodi se! želimo vam in nam, dragi bralci in bralke! In naj bodo letošnji prazniki ob vsem in prav zato za vse pristna, resnična velika noč! Več…