Čeprav ni bilo v zadnjem letu na Slovenskem nobenega medvedjega napada ali kakršnega koli življenje in varnost ljudi ogrožujočega dogodka; in je bilo lani, tako je ugotovilo Upravno sodišče RS in zatem še Ustavno sodišče RS, nezakonito postreljenih 200 medvedov, naj bi jih od avgusta letos, ko so bile zavrnjene pritožbe, do konca septembra 2021 postrelili še 335! Skupaj naj bi v Sloveniji in torej v srcu Evropske unije, ki s predpisi in direktivami sicer terja najstrožji varstveni režim za to visoko varovano ogroženo prosto živečo veliko zver, v komaj dveh letih postrelili populacijo 535 medvedov, kar je danes v Evropi in svetu popolnoma brez precedensa in tako neverjetno, da ob tem ostajajo brez besed celo mnogi dovčerajšnji prepričani zagovorniki lovskih posegov v populacije velikih zveri. Več…
KRMIŠČA HABITUIRAJO MEDVEDE, PROJEKTNI DENAR PA STROKO
Slovenski gozdovi so v resnici vzrejališča medvedov. Zato so pristojni verjetno lahko tudi tako neomajno prepričani, da vedo, koliko jih je! V bistvu lahko le rejec, pa še ta ne zmeraj, zanesljivo reče, koliko glav šteje njegova čreda, ne!? In zato tudi tako dobro vedo, da je povprečna življenjska doba medvedov pri nas manj kot tri leta! Četudi bi medved sicer lahko dočakal trideset, štirideset in tudi več let, pri nas zaradi visokega vsakoletnega odstrela mladičev, doživi v povprečju vsaj desetkrat manj! Več…
NA VZHODU NIČ NOVEGA? ALI NA ZAHODU? KAJ DELAJO KITAJCI!? IN, KAJ MISLI EVROPA!?
Res je zadnji čas, da se namesto iracionalnega zanikanja koronavirusne realnosti, ki je na eni strani postalo del ideološkega arzenala enega političnega pola; v bistvu pa je najbrž v precejšnji meri predvsem nekakšen »intimni« beg pred neznosno težo ter izraz neobvladljivega strahu pred vsemi razsežnostmi njenih bolečih in ogrožujočih dimenzij, raje resno zamislimo nad tem, zakaj je Kitajce tako strah tega virusa!? Kaj vedo, česar mi ne!? In vedno znova. In spet! In še enkrat! Kaj Kitajci delajo!? V odgovoru je koda in ključ za Zahod, Evropo in Slovenijo, ko se bomo v naslednjih tednih in mesecih zares morali zbuditi iz sna, se dokončno rešiti poetičnih, pa tudi vseh pragmatičnih in poslovnih iluzij ter se v vseh dimenzijah soočiti s surovo geopolitično realnostjo. Orožje, ki ga imamo v rokah je le eno. To je osebna odgovornost. Več…
NETILCI POLITIČNIH OGNJEV, VSEGA NAVELIČANA JAVNOST IN VSE VEČJA NEZNANKA RESNICA
Scenarij je tisočkrat preizkušen in preverjeno deluje. Nekaj izbruhne, vsa pozornost se usmeri tja; nekdo s tem dobi opozorilo, lekcijo, sporočilo; drugi medtem rešijo večjo, a zaradi hrupa in drugam usmerjene pozornosti, večini nevidno in neslišno stvar; nakar se ljudstvu vrže floskulo, a tudi realno dejstvo! o političnih ozadjih in obračunih; začne se navijanje, polariziranje, sladostrastno diskreditiranje z vseh strani, ob katerem nikogar več ne zanima, s čim se je sploh vse skupaj začelo, da je le kruha in iger!; sledi še malo peska v oči v obliki nekakšnih preiskav, zahtev, morda celo sodnih obravnav, iz katerih na koncu nič ni, ker so v tem času in procesu vsi nekako že uspeli nekaj iztržiti zase, zaradi česar vse skupaj ni več potrebno. Več…
A ENEGA MOSTU NE BO MOGEL NIKOLI NIHČE, NITI MARJAN PIPENBAHER, ZGRADITI NAMESTO NAS!
To človeško koprnenje, želja in odločenost za premoščanje tudi najbolj nepremostljivega je stara kot svet! V vsakem od nas neslišno vibrira. Priti tja, preko reke, prepada, jezera in morja! Priti tja varno! In, danes, tudi udobno! Pa, seveda, narediti to večkrat. Kolikokrat ti pač srce poželi. Svobodno hoditi sem in tja! Pa naprej in še dlje! Povezati razdvojeno! Zbližati oddaljeno! Zaradi tega in zaradi vse simbolike, ki jo s seboj nosijo mostovi, so skupaj s svojimi snovalci od nekdaj, morda res bolj kot kaj drugega, v središču živega zanimanja ljudi. Več…
OČITEK O KONFLIKTU INTERESOV JE V NAJVEČJI MOŽNI MERI ODPRAVLJEN..?
Sredi letošnjega septembra je po hitri spremembi na vrhu Zavoda za gozdove Slovenije dotedanjega direktorja Damjana Oražma kot začasni vršilec dolžnosti zamenjal mag. Janez Logar. Ob tej priložnosti smo mu za začetek zastavili nekaj vprašanj. Kaj bi morala biti po mnenju mag. Janeza Logarja prva in najbolj angažirana naloga Zavoda za gozdove v aktualnem slovenskem trenutku? V čem je, po njegovem mnenju moč Zavoda za gozdove Slovenije? In kaj je največja šibkost? Zavod za gozdove se v nekaj primerih, vsaj do sedaj je bilo tako, pojavlja v konfliktu interesov per se, še zlasti pri upravljanju lovišč s posebnimi nameni. Kako bi bilo po mnenju mag. Janeza Logarja mogoče najbolj konstruktivno in zdravo razrešiti te dileme? Več…
PEPE, ČE TI NE GREŠ K WAGNERJU, NISI VREDEN IMENA PLEČNIK!
Začenja se novo univerzitetno leto. Ker je ukaželjna, radovedna in s svojo glavo razmišljajoča mladina, kot učijo judovski rabiji, eden od štirih stebrov, na katerih svet stoji, je še posebej pomembno, da mlade ljudi pri učenju in iskanju novih poti bodrimo in spodbujamo ter jim kdaj tudi s kakšno zgodbo povemo, da ne gre na teh poteh kar takoj obupati nad seboj in drugimi. S prijaznim privoljenjem dr. Petra Krečiča, avtorja knjige Jože Plečnik: Živeti za popolnost, in urednika Aleša Štegra iz založbe Beletrina, objavljamo zato zanimiv odlomek o vznemirljivih trenutkih mladega Jožeta Plečnika pred usodnim srečanjem z arhitektom Ottom Wagnerjem na dunajski akademiji za likovno umetnost. Zgodba nam jasno, da bolj ne bi mogla, govori o tem, kako ne le premočrtni, prepričljivi in odločni, ampak tudi negotovi, tisti polni dvomov, zlomov in »odklopov«, uresničijo svoje sanje! Če jim sledijo! Treba se je le opogumiti! In stopiti k Wagnerju! Tak, kot si! Izviren! In resničen! Pa vztrajen! Srečno! Salvete universitates! Več…
ČRIČEK V AJDI IN CIKLAME V SRCU
Et in Arcadia ego. Tudi jaz sem bila v Arkadiji. V deželi neskaljenih časov, ki so se počasi in srečno kotrljali čez položne obronke življenja. V dneh, ko se je to šele začelo. In je bilo zato svetlo in neustavljivo. In je vsako jutro na novo vcvetelo z bujno razprtim upanjem in spoznanji in sanjami, ki so se razpenjale čez nebo in zemljo. Sijoče in sinje in modre so prinašale v lesketavem loku, pod katerim je bilo še vse mogoče, zmeraj nove lahkosrčne odgovore, svetlobo in uteho. Tudi jaz sem v toplih poletnih dneh izbirala nemirne sončeve sledi in po njih hitela v gosto zelene sence za en sam pogled na opojno dišeče kaplje ciklamnih cvetov sredi pisanega listja, za en sam dih v srce segajočega vonja. Bilo je vse to. Nekoč. Tri drobcene živo vijolične ciklame in en temno zelen list. Ja, tudi jaz sem bila v Arkadiji. Več…
RESNICA NAS BO OSVOBODILA. VSE PODOBE KATASTROFE. IN, KJE? NA KATERI STRANI OVADBE SO POŠTENI POLICISTI?
Ko je bila natanko pred štirinajstimi dnevi, v petek, 11. septembra letos, v javnost lansirana novica o »poštenih policistih«, ki da so zaradi »zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic« na okrožno in vrhovno državno tožilstvo podali anonimno kazensko ovadbo zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, generalnega direktorja direktorata za policijo mag. Lada Bradača in državnega sekretarja Franca Kanglerja, je marsikateremu državljanu, ne glede na barvo in morebitno pripadnost posamičnim političnim opcijam ali celo antipatijo do vpletenih protagonistov, zazvonil alarm ter sprožil kar nekaj vprašanj. Ker je vse to po dveh tednih še zmeraj enako nejasno; obenem pa že skoraj, namerno? pozabljeno; in se vse bolj razblinja v nedorečenosti in donenju novo lansiranih senzacionalnih izstrelkov; in prav zato, ker se bo kaj podobnega kmalu ponovilo; se je toliko bolj nujno še enkrat vprašati, za kaj je v resnici šlo? In, kaj je pri tem najbolj sporno? Več…
ALI DRŽAVNI TOŽILCI PRED OBRAVNAVO RAZIŠČEJO IN PREVERIJO IDENTITETO ANONIMNE KAZENSKE OVADBE?
Ker je bilo po odmevni objavi anonimne kazenske ovadbe zoper Aleša Hojsa, Lada Bradača in Franca Kanglerja, ki naj bi bila pretekli teden domnevno poslana Okrožnemu in Vrhovnemu državnemu tožilstvu, v slovenski javnosti zaznati kar nekaj nelagodja in veliko ugibanj, smo z naše publicistične spletne strani na ljubljansko Okrožno in Vrhovno državno tožilstvo naslovili nekaj vprašanj. Najprej, ali je bila anonimna kazenska ovadba v resnici sploh vložena na Okrožno in Vrhovno državno tožilstvo? Kdaj točno? Dan, datum, ura? Kdaj predvidoma naj bi jo tožilstvi obravnavali? Predvsem pa, ali je običajna praksa, da državno tožilstvo obravnava anonimke oz. anonimne kazenske ovadbe? In še, ali pred obravnavo anonimne kazenske ovadbe razišče in preveri avtorje anonimke, resničnost njihovega obstoja in istovetnost? Več…