Vsaka nova dinastija je zmeraj požgala palače prejšnje; po vsem cesarstvu je razposlala glasnike in uradnike, ki so poskrbeli, da je bil porcelan predhodnih vladarjev zdrobljen v prah; njihova svila in svilni vzorci zažgani; žad zaplenjen; steklo in lak in papir in kaligrafije, vse, kar je spominjalo na prejšnje, temeljito uničeni. Ključni ljudje, nosilci dotedanjega vedenja in znanja pobiti. Preteklost izbrisana. Spomin razblinjen. Preveč nevaren je. In neobvladljiv. Človeško življenje tu ne pomeni nič. Le drobcen kamenček ali prašni delec, ki se ga pomete s trga v sosledju dinastij je. Podvrženo politični doktrini feng šuja, ki v imenu »dobre energije« zmeraj znova počisti z vso preteklostjo in spominom. Več…
OKAMNELOST OD STRAHU IN GROZE V LJUBLJANI. IN MEŠANI OBČUTKI NA KRAJU Z NASLOVNICE.
Bilo je leto 1989. Orwella smo že prebrali. Tone Pavček je že napisal pretresljivo spremno besedo o življenju ruske pesnice Anne Andrejevne Ahmatove. Odjuga je že prinesla zgodbe, ob katerih smo ostajali brez besed. Slovenska pomlad je bila v razcvetu. Veliko vsega je bilo za nami. In tudi sama sem že marsikaj dojela. Okamnelost od strahu in groze, ki je sevala iz nepremičnih oči obeh mojih kitajskih znancev je bila tako otipljiva in resnična, da sem takrat naenkrat prav v vseh dimenzijah začutila, kaj pomeni in kaj v resnici naredi iz ljudi totalitarno politično nasilje, represija in strah pred izničenjem človeka in vseh njegovih najbližjih. Več…
»NEBEŠKI MIR« NA TRGU NEBEŠKEGA MIRU
Ko so v noči s 3. na 4. junij z vso najtežjo vojaško mašinerijo prispeli do njega, so demonstrante, študente, profesorje in mnoge druge po svobodi hrepeneče civiliste preprosto in brez zadržkov pregazili s tanki, postrelili z avtomati, zmasakrirali z bajoneti, jih zatem zgrnili na kupe; in do jutra, ko so Pekinžani odhajali na delo, tako so takrat poročali dopisniki vseh svetovnih medijev, je bil Trg nebeškega miru že lepo vojaško urejen in prekrit z oklepniki in tanki z velikimi živo rdečimi zvezdami, simboli »vladavine ljudstva«, ki naj bi vsem prinašala lepši in človeka vrednejši jutri. Po krvavi moriji so še nekaj tednov skrbeli za res »nebeški mir« na tem mestu. Več…
UMRETI POKONČNO! EROZIJA ČLOVEČNOSTI. IN, EDINE ZVEZDE, POD KATERIMI ŽELIM ŽIVETI, SO TISTE NA NEBU!
Dogaja se to sicer »ves čas v nebesih in tudi na zemlji«, kot bi rekel Hafis. Vse prihaja in odhaja, nepretrgana menjava umiranja in porajanja, ki je obenem vsako samo v sebi zdaj to, zdaj ono. Nenehno spreminjanje in vsepričujoča sprememba, osebna, kolektivna, podnebna in vsaka, je edina resnična stalnica večnosti. Sprejemanje tega spoznanja pa je varuh in stalnica modrega in spokojnega življenja. S tisoč drobnimi navadami je pretkan naš vsakdan. In z nekaj velikimi obredi naše življenje. Najbolj usodno, ko pridemo na ta svet; ko se vanj postavimo; in še bolj, ko z njega odhajamo. Če imamo srečo. In nam je dana ta milost. In, če se to ne zgodi v ekstremnih okoliščinah. Več…
NE GOVORI MI, DA SE NI VREDNO TRUDITI ZA TO!
»Reci le besedo in ozdravljena bo moja duša,« je nekaj, kar vsi razumemo in po čemer vsi koprnimo, si vsi želimo, vsi začutimo. Dati pa ne moremo zmeraj. Zato je na nas, da drug drugemu dajemo, takrat, ko lahko. Eni za božič, drugi za novo leto, eni za god, drugi za rojstni dan, eni, ko je ljubezen in drugi, ko je kaj drugega. Eni zmeraj. In eni nikoli. Ker res ne morejo. Na nas, ki lahko, je, da to z vso rahločutnostjo razumemo, z vso blagostjo sprejmemo ter s toplo in neomajno vero v srcu vemo, da se vse zgodi ob svojem času, takrat in tako, kot je prav. In včasih, da povemo mi. Za vse. Dragi bralci in bralke, »preiščimo svoje srce, preiščimo svojo dušo«, da najdemo tisto, kar lahko damo, tisto »vse, kar storim, počnem zate!« in si iz srca podarjajmo to v letu, ki se začenja! Naj bo za vse leto 2021 srečno! Zdravo! Srčno! Svetlo! In sočutno! Več…
KO SO ZA SLOVENSKO KULTURO ZASKRBLJENI TISTI, KI SO PRED VEČ KOT DESETLETJEM STORILI VSE, DA SO TAKRAT PREPREČILI V VSEH DETAJLIH PRIPRAVLJENO GRADNJO NUK II…!
Zadnje dni lahko veliko beremo o »večletni škodi«, ki da je bila v zadnjih mesecih narejena slovenski kulturi. Ker je o škodi moč verodostojno govoriti le »ad konkretum«, torej na konkretnem primeru, v nadaljevanju spominjamo na konkretno preteklo vlogo nekaterih danes neizmerno zaskrbljenih za slovensko kulturo, ki pa so pred več kot desetletjem aktivno sodelovali pri rušenju in ustavitvi leta 2008 za gradnjo pripravljenega, potrjenega in mednarodno overjenega projekta nove NUK II, ki so ga slovenski davkoplačevalci v veliki meri že plačali do trenutka, ko naj bi se začela knjižnica graditi, in naj bi takrat nastala po legitimno natečajno izbranem projektu arhitekta Marka Mušiča, uglednega člana Slovenske in Evropske akademije znanosti in umetnosti ter letošnjega Prešernovega nagrajenca. Izsek, ki ga v nadaljevanju Jedrnato & Poudarjeno objavljamo, je iz preiskovalne zgodbe Usodna razpotja na stičišču carda in decumanusa: K simbolu zlorabe? Ali k simbolu resnice?, ki je bila napisana maja 2012, publicirana pa lani na naši spletni strani ter slovenski javnosti podarjena ob stoletnici ljubljanske univerze. Več…
MOČNEJŠA OD TEME JE SVETLOBA! IN SRCE!
»Rojeni pod srcem, si k srcu želimo, tisoč in eno noč hrepenimo,« je Feri Lainšček, letošnji Prešernov nagrajenec, s preprostim verzom izrazil to, s čimer naša srca utripajo dan za dnem, noč za nočjo, naj se tega zavedamo ali ne, brez ljubezni, brez koprnenja, brez srca ni resničnega življenja. Zato, dragi bralci in bralke, naj bo ta božič, ti prazniki, leto, ki je pred nami in vse naše življenje za vse polno srca! Več…
VZPLAMENELI SNEG, Z LEVE JE SREDINA NA DESNI IN KONTRA. TER, KOLIKO SVETIH LUCIJ ZA JASEN POGLED!?
Veliko blagosti in stanovitnosti duše in srca je potrebno resnemu novinarstvu, da ohranja jasen pogled v tem nejasnem svetu. Pri tem je zmeraj bolj kot vprašanje, kako se politika obnaša med seboj in do novinarstva, pa nenazadnje tudi, kako se mediji do politike, pomembno vprašanje, kje so tu državljani!? Kako državljani slišijo, vidijo, čutijo in delujejo? Le skozi prizmo levih desnih? Črnih belih? Naših njihovih? Ideoloških neideoloških? Pravih nepravih? Ali vendarle s široko odprtim pogledom državljanov, ki jih na prvem mestu zanima, kaj tisti, ki jim je poverjeno in zaupano vodenje skupnosti in sprejemanje odločitev, delajo dobrega zanjo in za vsakega državljana!? Več…
TO NI VEČ MASKULARNI SPOPAD SPOSOBNOSTI, TEMVEČ FEMINILNO TEKMOVANJE V VŠEČNOSTI
Zanimivo in iskreno ste ošvrknili slovensko politično sceno, ki iz dneva v dan bolj bledi in se razkraja v želji po oblasti. Biti boljši, je pozabljeno geslo modernega političnega mnogoboja. Fair play so piarovski grobarji že zdavnaj pokopali, brez užaloščenih sorodnikov in sodelavcev, ki bi sklonjenih glav korakali za krsto. Moto sodobne politične gladiatorske arene je prikazati nasprotnike grše in slabše od nas. Več…
VSEM DEKLETOM, KI SEM JIH LJUBIL DOSLEJ, NEBABJEKI, TOTALNI MRK LIBIDA IN INTELEKT TOTALNEGA MRKA. TER, KAJ NAM OB TEM SPLOH ŠE PREOSTANE!?
Po bližnjici čez Devin sem se vračala. In malo nad Koritnicami, ko sem že bila mimo poti, ki vodi do cerkvice svetega Hieronima, nad zadnjim ovinkom, kjer se podnevi in ponoči razprejo najlepši pogledi; in kjer ob prvih borovcih in šipku že začutiš dih lahkosrčnosti in svobode, ki ga zmeraj znova prineseta višina in umik nanjo, sem se nenadoma zavedela, da je v bistvu to čisti čudež! Da javno slišim moške, ki obožujoče in ljubeče govorijo o ženskah!? Več…