»My life is a disaster zone«, »moje življenje je katastrofa«. Kdo od nas, ki prek vsake mere izgorevamo za svoje delo, ni vsaj potihoma in naskrivaj še nikoli rekel tega tako, kot je Al Pacino v vlogi neustavljivega Vincenta Hanne z raskavim glasom dejal v filmu Heat, Vročina?« Tako smo se z reminiscenco o kultnem ameriškem filmu spraševali pred skoraj letom dni v kratkem premišljanju o slasteh in pasteh maščevanja. Če je to še nekako samoumevno za gangstrske miljeje, vprašanjem, ki imajo v slovenskem prostoru očitno neko posebno trajnost, zlepa ni videti konca. In tako ne le posamezna življenja, ampak kar življenje celotne skupnosti postaja vse večja katastrofa. Zakaj v ključnem trenutku zmaga nerazsodno, impulzivno, nepremišljeno? Zakaj v usodnem trenutku za neko skupnost, za njeno preživetje in prosperiteto, ob vsej nenasitnosti in pohlepu po oblasti in večnih privilegijih na eni strani, na drugi strani namesto zrele državniške modrosti in vzdržnosti šine na dan osebna prenagljenost in neobrzdanost? Zakaj v trenutku delikatnega in krhkega konsenza javno zbadaš in napadaš tiste, ki so s teboj, morda res ne najbolj navdušeno in z nasprotovanjem ali nekateri celo s figo v žepu, a vendar še zmeraj na isti strani? Več…
DOBRE ODLOČITVE NISO MONOPOL ENE POLITIČNE OPCIJE. IN TUDI SLABE NE. RESNO NOVINARSTVO TO VE!
Resno novinarstvo je polno sveta, je venomer v njem, a je od njega tudi odmaknjeno. Mnogokrat zapostavljeno, izločeno, prezrto, nevidno ujeto v zlovešči molk in prisilno osamo. Zmeraj znova gori na grmadi zavisti, omalovaževanja, podcenjevanja, posmeha ter individualnega in kolektivnega gneva, saj ne pristaja na večne predstave s »kruhom in igrami«, ki se jim mnogi tako radi predajajo. Čeznje sliši in vidi in čuti in to zmeraj pove. Ne sprašuje za ceno. Itak je zmeraj visoka. In ne za stran, ki jo razkriva. Levo in desno, oboje je irelevantno. Več…
RESNO NOVINARSTVO SE ZLEPA NE SPUSTI IN NE DOTAKNE PLENA, KI MU GA NASTAVLJAJO DRUGI!
Resnično novinarstvo, resno, neodvisno, angažirano, visoko profesionalno in prizemljeno je težko atletska disciplina. To ni navadni biatlon; ni troboj; tudi ne petero ali deseteroboj, ampak dan za dnem prav poseben mnogoboj. Z vsem. In vsemi. In kar naprej tudi s samim seboj! Za vse, kar ta poklic je; in, kar naj bi bil! Vztrajno in brezkompromisno odkriva vse živobarvne podobe, najbolj svetle in najbolj temne, potrpežljivo zlaga kamenčke v mozaike resničnega življenja ter strastno piše zgodbe o njem, a pri tem nikoli, res, nikoli ne pozabi na Antigono in njene besede: »Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu!« Več…
NE, KER SO ŽENSKE! AMPAK, KER SO SIJAJNE INŽENIRKE!
Včeraj, 8. marca, so našo pošto preplavljala vprašanja, danes pa že zjutraj kar odgovori in ugotovitve, ki jim je večinoma skupno, češ, da je publicistična spletna stran Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom očitno nenaklonjena »ženskemu vprašanju«, saj je »evidentno«, da »ne časti ženskega gibanja«, se ni »niti z besedo spomnila tega pomembnega mednarodnega praznika«, »nikoli ne promovira prizadevanj za več žensk v politiki in na vodilnih položajih« in še precej besed z nivojem, ki ne dosega kriterijev za javno rabo. O odnosu našega spletnega medija do vsega tega bo morda enkrat posebej spregovorila naša ustanoviteljica, publicistka, novinarka in urednica Ana Ašič. Trenutno in načelno pa menimo, da naši teksti, vsa naša spletna stran, vse naše delo zgovorno govorijo o tem, kaj so in kaj zmorejo ženske! Morda tega res ne povemo tako, kot ves svet. A vsekakor angažirano. In avtentično! Več…
IN TO NAJ BI KAKORKOLI OGROŽALO KATEROKOLI ZARES SUVERENO, RAZGLEDANO, MOČNO, VEŠČO IN VERODOSTOJNO NOVINARKO?
Osebno me niti najmanj ne skrbi, če ljudje s pozicij, političnih, uradniških, poslovnih in sploh katerih koli kaj rečejo o novinarjih in medijih, kritizirajo, napadajo, zaradi mene lahko tudi grozijo. Dokler vem, za koga gre in je vse to javno, z imeni in priimki in vsem na očeh ter ostaja na verbalni ravni, je zame avtomatično benigno! Pač, »psi lajajo, karavana gre dalje«; zame je to le še informacija več, ki mi pomaga k uvidu resničnega stanja intelekta, duha in srca tistih, ki odločajo. Pa vsakič odlična priložnost za lastno novinarsko, medijsko in tudi osebno samorefleksijo. Več…
INŽENIRJI, POTRESI, PLAZOVI, POŽARI, KORONAVIRUS IN »Z DOBRIMI LJUDMI IN USTREZNO OPREMO SE DA MARSIKAJ NAREDITI!«
Spet je leto naokoli in inženirji vsega sveta so letos že drugič 4. marca obeležili svoj dan, svetovni dan inženirjev. Na ta dan je bila leta 1968 v Parizu ustanovljena Svetovna zveza inženirskih organizacij (WFEO), ki danes povezuje 30 milijonov inženirjev iz stotih nacionalnih združenj z vsega sveta. Zato je Unesco, pod čigar okriljem deluje globalna inženirska organizacija, prav ta datum izbral za praznovanje svetovnega dne inženirjev. »Pot do tega priznanja je bila zelo dolga, praktično si je Svetovna inženirska federacija od ustanovitve pred več kot 50 leti prizadevala, da bi tudi inženirstvo dobilo podoben status, kot ga ima znanost. Vendar je UNESCO šele s cilji trajnostnega razvoja (SDG 2030) prepoznal, da je inženirstvo ključno za boj s podnebnimi spremembami,« je poudaril mag. Črtomir Remec, predsednik IZS, ki je ob ministru, mag. Andreju Vizjaku, in dr. Marku Plešku, predsedniku Inženirske akademije Slovenije, uvodoma nagovoril udeležence letošnje spletne konference Inženirske zbornice Slovenije, ki je bila posvečena sobivanju s potresi in z drugimi naravnimi nesrečami. Več…
LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM NI SMISELNO UKINITI IN JIH PRENESTI V UPRAVLJANJE LOVSKIH DRUŽIN, MORAJO PA DOBITI NOVO VSEBINO!
Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, v kompetentni, odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožajo vse več odzivov. Prof. dr. Marijan Kotar, nekdanji dekan Biotehniške fakultete v Ljubljani, gozdar in lovec iz Lovske družine Grosuplje meni, da »bi bilo nesmiselno ukiniti lovišča s posebnim namenom in jih prenesti v upravljanje lovskih družin. Ta lovišča moramo zadržati, vendar pa jim je potrebno postaviti jasne cilje njihovega obstoja.« Več…
ČERNAČEV PREDLOG V CELOTI PODPIRAM!
Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični bralski javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, so tudi v kompetentni, odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožila že kar nekaj odzivov. Javno se je odzval tudi dr. Marjan Toš, profesor, lovec in lovski mojster z Lenarta v Slovenskih Goricah, ki meni, da bi bilo treba predlog mag. Janeza Černača »čimprej v ustreznih oz. pristojnih organih verificirati in posredovati v zakonsko proceduro«. Več…
LOVIŠČA S POSEBNIM NAMENOM JE TREBA PREIMENOVATI V NARAVOVARSTVENA OBMOČJA KOČEVSKO – KOLPA, SNEŽNIK, POHORJE, KARAVANKE, MURA!
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. K razmišljanju o tem smo povabili tudi mag. Janeza Černača, univ. dipl. inž. gozdarstva, nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje, na območju katerega so tri kočevska lovišča s posebnim namenom: Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora. Janez Černač je nekdanji lovec, izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in divjad in nekdanji urednik založništva in revije Lovec pri Lovski zvezi Slovenije. Je avtor in utemeljitelj Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, veliki poznavalec ter neumoren ustvarjalec in borec za naravo, Kočevsko ter za lepši, pravičnejši in bolj zdrav svet. Več…
KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI!?
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Med njimi tudi slovenskim univerzitetnim strokovnjakom. Prof. dr. Ivanu Kosu in prof. dr. Klemnu Jerini z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; in prof. dr. Boštjanu Pokornyju z Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja. Več…