Minister za kmetijstvo je menda včeraj kočevskemu županu trdno obljubil, da »bo ministrstvo pri reševanju težav z medvedi bolj aktivno«, torej lahko le sklepamo, da bo sledilo praksi njegove »histerične« predhodnice, ki je, ko je šlo za velike zveri, tako ubogala, kar so ji naročali razni interesni prišepetovalci, da se je na znameniti »interventni« seji dveh parlamentarnih odborov 12. junija 2019, podpihnjena s prisotnostjo vseh tistih »njenih« fantov, glasno »spravljala« na ministra za okolje in prostor, ki je v bistvu edini zares pristojen za upravljanje z velikimi zvermi. Nič. Preizkušeni scenariji se ponavljajo. Vprašanja pa tudi ostajajo. Zraven pa se pojavi še kakšno novo! In ko minister za kmetijstvo že tako zagotavlja, kako bo rešil Kočevce pred medvedi, bi bilo dobro in zanimivo izvedeti, ali bo rešil še koga!? Gamse in kozoroge, na primer, pred nenasitnim pohlepom. Takoj in čimprej pa morda vsaj državno lovsko kočo na planini Razor, ki jo menda v vse bolj vztrajnih krogih oblegajo »volkovi«. Več…
NAJBOLJ OBČUTLJIVA NARAVA, GAMSI, KOZOROGI, MEDVEDI, DRŽAVNA LOVIŠČA IN DRŽAVNO PREMOŽENJE ZA POLITIČNE TOČKE ENE ALI DVEH »ZDILANIH« POLITIČNIH OPCIJ, ZA LOVSKO STRAST IN POŽELENJE, OSEBNO OKORIŠČANJE IN KORUPCIJSKE POSLE!?!
Stvar je zahrbtna in nevarna, da bolj ne bi mogla biti! Kot trenutno kaže, ali pa se ta vtis za dosego vnaprejšnje politične apatije in vdanosti v usodo namerno psihotično ustvarja, sta se namreč »več« opcijsko »zdilana« politika in trenutno prevladujoči interesni esprit, oba do konca »domoljubna«, očitno trdno odločila, da na vrat na nos tik pred volitvami kot nekakšne predvolilne bonbončke, kot najslajše in najbolj privlačne »kir royale« praline, odprejo delikatesno, a tudi skrajno delikatno bonboniero slovenskih državnih lovišč s posebnim namenom, torej državnega premoženja, skupnega javnega dobra in obenem območij, ki so še poslednje oaze ter naravne vrednote z višjimi varstvenimi statusi in potenciali za ohranjanje narave; in jih v zameno za politične točke in »zvestobo« ter za pisan šopek lovskih, osebnih in poslovnih interesov razdelijo tistim, ki si jih že dolgo želijo; in od katerih se konkretna politika nadeja podpore; interesno poslovna sprega pa uresničitve svojih osebno obsesivnih ciljev, lovskih strasti ter finančnih in vseh drugih odkritih in prikritih bonitet in dobrobiti, ki jih v resnici prinaša upravljanje z divjadjo, velikimi zvermi in zavarovanimi vrstami ter biodiverziteto. Več…
EKOLOŠKO, EDUKACIJSKO IN VARSTVENO JE POMEN LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM ŠIRŠI IN VEČJI, KOT GA RAZUMEJO NEKATERI NOSILCI NAČRTOVANE REFORMACIJE!
Poznavajoč predzgodovino zdajšnjih lovišč s posebnim namenom v obliki nekdanjih gojitvenih lovišč (GL SRS) ocenjujem, da je vloga lovišč s posebnim namenom mnogo širša, kot jo razumejo nekateri nosilci načrtovane reformacije tega področja. Gre za njihovo edukacijsko in ekološko vlogo ter funkcijo v kontekstu trajnega varstva naravnih resursov Slovenije, med katere sodijo tudi redke in ogrožene vrste ter seveda vse velike zveri. Zgolj ekonomski vidik lovišč s posebnim namenom je kratkovidna rešitev, ki lahko ima trajne negativne posledice. Strinjam se, da je treba lovskim družinam popraviti krivice, ki so se jim zgodile z odvzemi delov lovišč, ki so bila pripojena gojitvenim loviščem oz. zdajšnjim loviščem s posebnim namenom. A to se lahko naredi zelo racionalno, brez “uničenja” lovišč s posebnim namenom. Vrnitev odvzetih delov lovišč LD je pošten ukrep, pri čemer pa se seveda LD morajo zavedati velike odgovornosti, ki jo s tem prevzemajo. Nekatere bodo lahko cilje trajnostnega upravljanja z divjadjo dosegale, nekatere pa najbrž ne. Treba je ločiti zrnje od plev in ne posploševati. Da ne bom napak razumljen – ne zagovarjam ne napak in ne težav LPN, a tudi to se da učinkovito urediti, s svežimi, strokovnimi kadri, reorganizacijo upravljanja ipd. Več…
VELIČASTNA TURANGALÎLA, EKSTATIČNA PESEM LJUBEZNI IN PREKIPEVAJOČE RADOSTI, PRVIČ NA SLOVENSKIH TLEH. SREDI DESETORAZREDNEGA SEJMIŠČA IN PLANK. V LJUBLJANI IN CANKARJEVEM DOMU…KI JU, ŽAL, KULTURNO NI VEČ!
Ljubezen vse premaga. In Turangalîla tudi. Za zmago nad tem, kar vsak dan vse bolj razžira naš slovenski vsakdan in čas in prostor, v katerem živimo, pa se bo vendarle poleg ljubezni, treba tudi zelo strezniti, se vzeti v roke in se vrniti h kulturi in omiki, v kateri smo živeli stoletja in je v resnici tudi močno zaslužna, za vse, kar je res dobrega, žlahtnega in civiliziranega pri nas. Kako življenjsko nujno je to, se je pokazalo prejšnjo sredo, ko se zdi, da je bilo z enim največjih glasbenih dogodkov v zadnjih dvajsetih letih na Slovenskem, res sijajno izvedenem in z vrhunskimi izvajalci, sredi največje sejemske krame doseženo še eno dno slovenske kulture. Je to zdaj to? Forever? Ali pa bo to dogajanje okoli Turangalîle ter deset fascinantnih stavkov te, ene najbolj osupljivih simfonij našega časa, odprlo novo knjigo v soočenju razkrojene slovenske kulture, prestolnice ter ustvarjalnega in performnega duha s samim seboj? Več…
NEVARNE AKROBACIJE NA SPOLZKIH PREPADNIH STENAH SLOVENSKIH LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM
Zakaj se prenove lovišč s posebnim namenom, ki je sicer iz več razlogov absolutno nujna, ne lotijo z odprtimi kartami, pošteno in možato!?! Zakaj spet tako občutljiva vprašanja narave in življenja v njej, predvsem pa že tako delikatnega upravljanja z divjadjo in velikimi zvermi, ki je najbolj konfliktno in zaostreno prav na območjih slovenskih lovišč s posebnim namenom, zakaj torej prav to spet reševati na hitro, po nujnih in skrajšanih postopkih ter z zahrbtnimi in manipulativnimi potezami in prijemi, ki res, roko na srce, niso vredne poštenega človeka, ne moškega, ne ženske, najmanj pa vseh tistih, ki kadar koli izustijo besedo ali stavek o tem, kako jim je mar za naravo in našo deželo. Več…
TAKO! LIPE SO POŽAGANE! URESNIČUJEJO SE PRED TRIDESETIMI LETI IZREČENE BESEDE ZLOVEŠČEGA Z USTJA DVEH REK: SLOVENIJA BO TO PLAČALA!
Slovenci, ki živimo ali delamo v najožjem mestnem središču slovenske prestolnice, smo vse pogosteje soočeni s tem, da nas tujejezično akcentirani izgredniki naganjajo iz Ljubljane, »zginte iz našega mesta« in si podrejajo naše življenje, naš mir, naš delovni in ustvarjalni čas s svojim nasilnim vedenjem ter uničevalno spreminjajo podobo in atmosfero tega mesta, te družbe, te dežele. Septembra lani smo v preiskovalnem razmišljanju o anonimni ovadbi »poštenih policistov« zapisali nekaj misli in ugotovitev, ki so ob precej očitni nemoči na eni strani in še bolj očitnem onemogočanju učinkovitega preprečevanja takšnega vedenja na drugi strani, enako ali še bolj aktualne letošnjo jesen. »Tako! Lipe so požagane. Zelen lipov list je počrnel. Uresničujejo se pred tridesetimi leti izrečene besede zloveščega, ki na daljnem ustju dveh rek ni slišal dobro: Slovenija bo to plačala! Njena današnja dejanska, politična, medijska, institucionalna, simbolna, diskurzivna in narativna podoba sta zrcalo tega maščevanja.« Več…
FRANČIŠKOV DAN LJUBEZNI! ZA KOGA? IN DO ČESA? TER UBOGE GOSPE IN GOSPODJE, KI SE Z NENASITNIM UBIJANJEM ŽIVALI MUČIJO… ZA VSE NAS…!?!
Ne eno zgodbo, desetine, stotine njih in strani bi bilo mogoče samo letos napisati o nenavadnih izrazih ljubezni najmočnejših prebivalcev tega planeta do narave in ostalih »sodržavljanov« tega sveta. Skušam se ta trenutek spomniti vsega, kar vem o svetem Frančišku Asiškem. Mislim nanj in skušam uzreti in začutiti, kaj bi rekel na vse to; kako bi on danes, 4. oktobra 2021, sklenil to moje razmišljanje, te moje besede. Več…
BO VIRTUALNA ABSTRAKCIJA OMEHČALA NAŠE SRCE? BO TAKO MOČNA, DA BOMO RES OZAVESTILI VEČNI KROG ŽIVLJENJA? GA DOJELI, SPREJELI IN ZAČELI UTRIPATI Z NJIM V UNIVERZALNEM SOŽITJU? IN SOČUTJU?
Del svetovne razstave lova in narave »Eno z naravo«, ki je letos med 25. septembrom in 14. oktobrom v Budimpešti, je tudi razstava inovacij »Future of Nature«, »Prihodnost narave«. Čeprav je to slišati mnogo bolj pompozno in obetavno od tega, kar potem dejansko ponuja obiskovalcem, je tu vendarle moč videti tudi kaj, kar močno presega suhoparno tehniko raziskovalnih dronov in interaktivnih iger in aplikacij s področja trajnosti, lova in ohranjanja narave. Pri tem je prav gotovo največja atrakcija virtualna umetniška instalacija z naslovom »Krog življenja«, »Circle of Life«, vizualni interaktivni prikaz »kontinuiranega toka življenja okoli nas«, kot je uvodno zapisano pred vhodom v virtualno zasnovan prostor, ki ga je avtorsko zasnoval “One With Nature” Team, odgovoren za predstavitev inovacij in digitalnih tehnologij. To je umetniška filmska instalacija, pri kateri je človek, obiskovalec, postavljen v umetniško virtualni prostor, v temno vesolje, tako, da, ne glede, kje v njem stoji, začuti, da je tudi sam le delček narave, kjer lahko obstaja le v enakovredni medsebojni »interaktivnosti« in soodvisnosti: v njej živi, mine kot vse, izgine v črni luknji in znova vznikne v večnem krogu življenja. »Elementi, ki ustvarjajo in negujejo življenje v teku časa, se kar naprej vrtijo, vrtinčijo okoli vseh naravnih bitij, vključno z nami, ljudmi: to je krog življenja. Vidimo lahko, da so v tem krogu vsa živa bitja samo oblike iste eksistence, v kateri so vsi, tudi ljudje, med seboj enaki: eno z naravo.« Več…
DOMAČINI SVETOVNI IN PONOSNI NA SVOJO VZHODNO TRADICIJO. SLOVENCI NAČITANI IN PRIJAZNI, A DOLGOČASNI. NAZADNJE JE RES FRAJTONERCA REŠEVALA SLOVENSKI DAN! IN, ALI BO KDAJ DRUGAČE!?!
Takšna razstava kot je »Eno z naravo« v Budimpešti, je živopisna biosfera informacij, pri kateri je zmeraj potrebno nekaj najbolj edinstvenih, redkih in izvirnih »cvetlic« in habitatnih atrakcij ljudem močno približati, jih »povečati«, tudi pretirano, če je treba; in, vsekakor leta 2021 postaviti najmanj v tri dimenzionalno prezentacijo! To je in mora biti najprej prostor doživetij! Predvsem pa je to lepa priložnost, da milijonu ljudem poveš, kdo si, kje si, kako čudovit in edinstven si! Je priložnost, da poveš, da sploh obstajaš! Ja, ekosistem! Zelo načitano je to. In nič narobe. Vendar ne eno in dvodimenzionalno! Temu milijonu ljudi, večinoma takim, ki jih prvenstveno zanimata narava in doživetja v njej, je imela Slovenija priložnost strnjeno, jedrnato in izvirno povedati in pokazati nekaj edinstvenega o sebi; in to tako, kot nihče drug; avtentično, z vsemi prijemi za vse čute; jih povesti v svoje dehteče gozdove, med skrivnostne nočne glasove in sledi; na srečanje z medvedom in kozorogom, k bistrim potočkom, na obrežje zelenih rek, med kačje pastirje in sence sulcev v kristalno čisti vodi. Imela je veliko priložnost, da jih sredi več milijonskega velemesta resnično popelje v »eno z naravo«! Več…
ŽALOSTNA MATI BOŽJA. FOTOGRAFIJA, KI JE TUDI MENE PRESUNILA Z MEČEM. IN, KAJ IMAJO FERSKI DELFINI S SLOVENSKIMI MEDVEDI?
Hitro hodim skozi nočno dišeči gozd in svež zrak bistri moje misli. V temi vstajajo pred menoj podobe tega dne. Mnogotere. In ena. Strahotna. Ki presunja srce in dušo in misli že vse od poldneva, ko sem jo prav ta dan, na god Žalostne Matere Božje zagledala, nemogoče, da je ne bi, saj so bili vsi svetovni mediji preplavljeni z njo, ter kar naprej dviga eno in isto nemočno vprašanje: Kako je mogoče, da se danes, leta 2021, pred očmi vsega sveta, pod krinko »tradicije«, »kulturne dediščine«, »nekomercialnosti«, »trajnostnega lova«, zgodi takšen krvav pomor bitij, za katera se sicer na vseh koncih sveta borimo, da bi ne izumrla, da bi živela, da bi obstajala?!? Kako je mogoče danes v Evropi legitimno speljati nekaj tako zverinskega!?! Kaj je v človeku, da stoji sredi morja krvi in ubija, ubija, ubija in ne neha, dokler v istem dnevu najbolj krvavo ne pomori vseh in vsega, kar mu je na dosegu roke!?! Več…