Na preiskovalno reportersko zgodbo naše urednice Ane Ašič, ki je sredi maja v Žetalah in na pobočju Maclja na kraju dogodka raziskovala, kaj se je v resnici dogajalo tisto noč, ko je bil tam ustreljen medved, se je s svojim pogledom in pomisleki odzval dr. Marjan Toš iz mariborske Lovske zveze. V svoji polemiki med drugim pravi: »Spomnim se besed pokojnega uglednega mariborskega lovskega funkcionarja in predavatelja Radoslava Rada Cajnka. Neštetokrat nam je na tečaju za lovske pripravnike pred več kot štirimi desetletji zabičal, da se moramo vedno prepričati, na kaj pomerimo puško, ali je odstrel upravičen in tudi varen. »Ne streljajte na nekaj, v kar niste prepričani, da bo lovsko pravično in etično.« Več…
Author: Ana Ašič
PO VEČ KOT 100 USTRELJENIH LETOS IN SKORAJ 500 SPORNO ODSTRELJENIH MEDVEDIH V MANJ KOT DVEH LETIH, SE BO ZDAJ SLOVENSKA LOVSKA ČAST PRALA NA »ŽETALANCU«!?!
Čeprav so letos slovenski lovci postrelili že vsaj 112 medvedov; od junija 2019 do danes, torej v manj kot dveh letih, pa je bilo v Sloveniji skupaj sporno odstreljenih skoraj 500 osebkov te nacionalno in mednarodno strogo zavarovane velike zveri, je bil nedavni morbidno nesrečni dogodek, ko je v haloških Žetalah lovec namesto divjega merjasca ustrelil 144 kilogramskega medveda, spet še isti dan na Slovenskem izrabljen za zdaj že stalno interesno mantro o preveč medvedih in za gonjo ter kampanjo za večji odstrel ter sejanje strahu pred velikimi zvermi, vse to pa je bilo postavljeno na popolnoma nepreverjeno domnevo o silobranu. Pri tem so, žal, spet blesteli osrednji slovenski, tako zelo »nesvobodni« in »resnicoljubni« mediji. Po 14 dneh, ko je tudi ob tem dogodku slovensko etablirano novinarstvo najprej s spinom polresnic, potem pa z molkom o realnih dejstvih in obenem popolnem ignoriranju bistvenih vprašanj v tej zgodbi, spet pokazalo vse svoje bleščeče raziskovalne in analitične dimenzije, se gonja v medijih in na družbenih omrežjih polega. Spin, ugibanja, polresnice in neresnice pa ostajajo dokumentirani v času in prostoru. Kot končna in edina resnica? Več…
NE, KOT BI REKEL ARHITEKT JOŽE PLEČNIK, »MOŽJE VROČEGA SRCA«, TEMVEČ TISTI LEDENIH MISLI IN DEJANJ SO ZASLUŽNI, DA JE VSE TAKO, KOT JE!
V deželi, kjer sta, sicer za demokracijo ter politično in vsakršno kulturo, izjemno pomembno besedo »nasprotnik« že pred desetletji zamenjali besedi »sovražnik« in »izdajalec«, je pot do normalizacije in demokratizacije javnega in zasebnega diskurza še dolga; trenutno pa nepredstavljivo izčrpavajoča in nevarna. Za vse. In tudi medvedi in volkovi so le del vsega tega. Laž, kraja in umor kot paradigmatska os ter posledica in stopnjevano sosledje argumentov moči, ki so bili pred desetletji, v nekem kritičnem družbenem trenutku v tem prostoru vzpostavljeni kot samoumevnost političnih praktik za prevzem in vzdrževanje oblasti, se je očitno že kot globoko ponotranjena velika normalnost, ki sploh ne čuti in ne vidi več v tem »nič takšnega« na eni strani; in na drugi, kot nekaj, o čemer se sploh ne govori, zažrla in vtisnila v individualni in kolektivni DNK tega okolja. Več…
»ČE MI BO NAREDIL ŠKODO, GA BOM! VOLKA! MEDVED…!? TO JE PA DRUGA ZGODBA!«
»Samo…pri njem, pri medvedu je druga stvar!« stopi bliže k meni in me pogleda globoko v oči, »tole prinaša!« reče, hitro podrsa s palcem in kazalcem in tako z gesto pove, da denar. »Komu?« me zanima. »Vsem!« je kratek odgovor. »Pa pravijo, da ne,« rečem. »Ja, seveda, marsikaj rečejo, streljajo pa tudi! Ker se splača! Verjemite, vsem se splača. In vsi so za to, da se ga strelja! Mi, kmetje, staroselci, domačini s teh naših krajev, smo v resnici najmanj za to! Drugi so, ki ne bodo to kar tako spustili iz rok! Kaj vse počnejo! In kaj še bo!« Več…
ZA 112 MEDVEDOV JE BILO PREPOZNO, ČEPRAV SODIŠČE MENI, DA UBOJ VSAKE POSAMEZNE ŽIVALI POMENI NEPRECENLJIVO IN NENADOMESTLJIVO ŠKODO!
Med 24. februarjem in 26. marcem 2021 je bilo kljub eksplicitni ugotovitvi sodišča, da »je v konkretnem primeru izkazana ne samo težka popravljivost škode, ampak celo nepopravljivost škode, kajti odstreljenih medvedov, kot strogo zavarovane živalske vrste, ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo«, kljub temu torej, je bilo v tistem enem mesecu, ki je pretekel od začetka veljavnosti odločbe Ministrstva za okolje in prostor do sklepa Upravnega sodišča o začasnem zadržanju dovoljenja za odstrel, v slovenskih gozdovih to pomlad na hitro postreljenih 112 rjavih medvedov. Več…
KLIC? ALI KRIK DIVJINE? V »POTRATNEM, AGRESIVNEM, NETRAJNOSTNEM PROSTORSKEM RAZVOJU«? IN, LOVCI KOT KOMPETENTNI SOGOVORNIKI?
»Mesta se širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč,« je v svojem predavateljskem prispevku na letošnjem slovenskem lovskem dnevu o eni bistvenih značilnosti aktualne slovenske urbanizacije poudaril prof. dr. Jernej Zupančič, geograf in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; ter tako v bistvu razgalil tudi eno pomembnejših »jeder zla« in težav, s katerimi se na Slovenskem zadnja leta vse pogosteje soočajo vsi, ki se ukvarjajo z upravljanjem divjadi in velikih zveri ter z varovanjem in sobivanjem v konkretnih, lovnih in nelovnih okoljih. Več…
»SPUSTIMO POMLAD V SVOJE SRCE, ODVEŽIMO Z VERIG NAŠA HREPENENJA, NAJ VSTANEMO V MLADO JUTRO, DA BOMO ZAČUTILI TVOJO PRISOTNOST IN LJUBEZEN«
»Tja med kamne bom odložil otrdelo srce, da se omehča in oživi ob Tvojem telesu; tam, ob Tvojem vznožju je še prostor za moje poraze in ob Tvoje vzglavje bom odložil svoje nemoči; in tam, pri Tvoji srčni strani bom prislonil težo skrivnosti, ki mi dela temačne in boleče trenutke,« piše pesnik in frančiškanski pater Pavle Jakop v letošnji velikonočni pesmi. Že drugo leto sta njegova praznična himna in velika noč prežeti s koronavirusno resničnostjo. »Odpokliči že vendar angela smrti in naj postane ta velika noč mati našega skupnega ozdravljenja!« je p. Pavle lani za vse nas rotil Vstalega. In letos roti nas. »Bratje in sestre, ob tej veliki noči spustimo pomlad v svoje srce, prebudimo se in vstopimo v velikonočno zgodbo; odvežimo z verig naša hrepenenja, uglasimo strune naših harf na pesmi vstajenja in prisluhnimo melodiji velikonočne Aleluje!« Zgodi se! želimo vam in nam, dragi bralci in bralke! In naj bodo letošnji prazniki ob vsem in prav zato za vse pristna, resnična velika noč! Več…
NE LE TEŽKO POPRAVLJIVO, SODIŠČE JE UGOTOVILO, DA BI NEZADRŽANJE ODSTRELA POMENILO NEPOPRAVLJIVO, NEPRECENLJIVO IN NENADOMESTLJIVO ŠKODO NA NACIONALNI IN MEDNARODNI RAVNI!
Naj spomnimo, jeseni je Agencija RS za okolje izdala dovoljenje, s katerim se je za obdobje do 30. septembra 2021 dovolil odstrel 220 osebkov zavarovanega rjavega medveda. Že takrat se je na to dovoljenje pritožilo Društvo za osvoboditev živali, pa tudi Območno združenje upravljalcev lovišč Primorskega lovsko upravljalskega območja, vendar je Ministrstvo za okolje in prostor obe pritožbi zavrnilo ter 17. februarja letos izdalo odločbo za odstrel 220 medvedov. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, ki ga zastopa Stanko Valpatič, pa je na to vložilo tožbo in zahtevo za začasno odredbo in ustavitev izvršitve spornega dovoljenja oziroma odločbe, čemur je 18. marca 2021 Upravno sodišče ugodilo. Kot je razvidno iz dopisa Agencije RS za okolje, ki je naslovljen na dotična Območna združenja upravljalk lovišč, Lovsko zvezo Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, sklep Upravnega sodišča vse akterje zavezuje od 26. marca 2021. Več…
ANA IN RON. TER VPRAŠANJA. VELIKA. BOLEČA. ČLOVEŠKA. IN ENO. KAKO NAJBOLJ PIETETNO OSMISLITI NEZNOSNO TRPLJENJE VSEH?
In zdaj? Ana je mrtva. In kmalu bo najverjetneje tudi Ron. Oba žrtvi nesrečnega trenutka. A tudi človeškega faktorja. Več njih. A ne Ana in ne Ron, nobeden od njiju, ne bo odrešen s polariziranjem strasti za eno ali drugo stran, z izrekanjem besed in stališč, ki jih v kontekstu tolikšnega trpljenja obeh prizadetih strani preprosto ne bi smelo biti! Sploh pa ne s strani takšne ali drugačne javnosti in najrazličnejših interesnih grupacij znotraj nje, ki so si na družbenih omrežjih in drugod nesrečni dogodek uzurpirale za širjenje svojih interesnih pogledov ter za diskurz, ki v tako bolečih, delikatnih in vsestransko tragičnih okoliščinah absolutno ni na mestu za nikogar! Več…
BODO PODLUBNIKI ODPRLI POT GOZDARSKIM POSEGOM V ŠE POSLEDNJE KRPICE SLOVENSKIH PRAGOZDOV?
»Vlada z uredbo s področja gozdarstva uvaja spremembe, s katerimi bo dala zeleno luč za uničenje še zadnjih koščkov prvobitne slovenske narave. Vlada je na spletni strani e-Demokracija objavila predlog sprememb Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki bodo tudi v strogih gozdnih rezervatih omogočile izvajanje gozdarskih ukrepov ob prenamnožitvi podlubnikov. Z uveljavitvijo sprememb bo v gozdnih rezervatih, ki predstavljajo zgolj 0,8 % slovenskih gozdov, omogočena sečnja dreves ter odstranjevanje in sežiganje lubja. Pred temi posegi pa niso zaščiteni niti pragozdni ostanki, zadnji koščki prvobitne krajine, ki jih je v Sloveniji preostalo zgolj 0,04 % gozdne površine. V mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, ki združuje 37 organizacij, smo enotni, da je predlagana sprememba Uredbe nesprejemljiva in pozivamo pristojne k oblikovanju takšnih ukrepov varstva gozdov pred podlubniki, ki ne bodo ogrozili narave v že tako skromni mreži gozdnih rezervatov,« se dan po mednarodnem dnevu gozdov na slovensko pristojno, strokovno, kritično in najširšo javnost obrača omenjena mreža nevladnih organizacij. Več…