Kot smo že večkrat zapisali na našem spletnem portalu: Novinarstvo ni za vsakega! To je intelektualno težkoatletski poklic, ki ob znanju ter razgledanih in bistro delujočih možganih terja še zdržljivo telo in srce, ki dobro razlikuje med tem, kar je prav in tistim, kar ni; ter neupogljiv značaj in osebnost, ki se nikoli ne ustavi in ne utrudi pri iskanju resnice! Vse drugo je morbidija, larifari, ki ustvarja le kopico dezinformacij, polresnic in manipulacij ter hlapčevsko streže in se uklanja nenasitnim političnim in interesnim vampirjem! »Vsak dan prvi« so bili prav v slednjem tudi tokrat, pri tem nesrečnem dogodku in domnevnem srečanju človeka in njegovega psa z medvedom, s celo serijo pompozno populističnih udarnih, s histerijo potenciranih video prispevkov in z manipulativnim publiciranjem stare izjave predsednika Lovske zveze Slovenije, ki je bila izrečena ob povsem drugi priložnosti, spet res »prvi«! Vprašanje, ki pri tem, med več drugimi, ostaja odprto, pa je, seveda, kje je v resnici vzniknila ideja, da se »kar« ta stara izjava uporabi ob tem novem dogodku: V Ljubljani? Ali Sofiji?
Foto: Marjan Artnak
Tekst: Ana Ašič
Foto: Marjan Artnak
Naslovna fotografija: Marjan Artnak
27. april 2023
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
Ko je bil junija 2019 sprejet kontroverzni in kasneje, jasno, post festum, ko so bile zavarovane živali že pobite, s strani Ustavnega sodišča RS razveljavljeni interventni zakon za odstrel 200 rjavih medvedov in 11 volkov, se je le nekaj dni po sprejetju tega zakona, tik pred državnim praznikom in poletnimi počitnicami, v jutranjih urah v Vrhu nad Želimljami zgodila nezgoda, ki je vse do danes v nekaterih elementih ostala nepojasnjena, ko naj bi starejšo gospo »napadla« medvedka, ki se je je gospa vsekakor ustrašila in padla ter si poškodovala kolk.
Takrat je tedanji premier na twitterju naglo čestital nekdanji koketni kmetijski ministrici, ker je tako dobro speljala nezakoniti interventni zakon. Mainstream mediji in streljaško nastrojeni jurišniki pa so se »zapodili« za ubogo medvedko, ki ji je nazadnje uspelo, da se je po svoji bistrosti in božji milosti ter tudi s pomočjo tistih, ki jim je bilo mar za njeno življenje, vendarle izognila pogromu, za katerega pravzaprav nihče ni v resnici čisto dobro vedel, ali je bil upravičen.
Seveda pa Slovenija ni Italija, da bi, tako kot je zdaj s to letošnjo medvedko, ki je pri naših sosedih osumljena napada na tekača, pred linčem ali odstrelom, kdo ugotavljal, če je za nesrečno smrt v resnici kriva ona ali kaj drugega; da bi kdo zares natančno preverjal in razsojal, kaj je res in kaj ni!? Za eno medvedko, lepo prosimo, kako!? Če tega nihče ne stori niti, ko gre za 200 ali 230 medvedov in se jih najprej ratatatata postreli in se bo potem jeseni štelo, koliko jih v resnici je! Da pa nikomur niso nič storili, to pa itak v Sloveniji ni faktor, saj tudi mnogi v Macesnovi Gorici in na Teharjih in v mariborski Gramoznici in še marsikje niso, pa jih nedolžnost ni rešila pred genocidom. Resnica!? Pa koga to zanima!? In komu v tej državi je zadnjih 80 let sploh mar, kaj je res in, kaj ni!?
Poseben »naboj« je poleg vsega, takrat, junija 2019, vse skupaj imelo tudi zato, ker je na družbenih omrežjih nekdanji minister za okolje in prostor in ustanovitelj neke kvazi zelene stranke, političnega skropucala, ki se je kasneje »preelektrificiralo« in je zdaj to, kar je; no, skratka, k »paljenju« tistega »medvedjega golaža« je kar nekaj prispeval tudi ta nekdanji »naravi privržen« minister, ki se je tako kot množica vseh drugih, naselil sredi gozda na širšem območju Kureščka, potem pa je skupaj z ženo »javkal« na družbenih omrežjih, ker je kamera z njegove hiše sredi gozdov na tisočletnem območju medveda pokazala, kako je zgodaj zjutraj čez neograjen vrt stekla medvedka z dvema majcenima mladičkoma. Vauu! Groza izpod Mokrca!
To je bilo junija 2019. Letos, aprila 2023, pa je zdaj imenitno preimenovano »okoljsko« ministrstvo, po novem za naravne vire in prostor, 13. aprila izdalo dovoljenje za odstrel 230 medvedov, večinoma v bistvu mladičev, ter odločbo še isti dan vročalo lovskim družinam kar v digitalni obliki, da bi, tako ministrstvo, lovci lahko nemudoma začeli streljati medvede, ki nikomur niso storili nič žalega.
Opa! To pa ne! Samo dvanajst dni se je lahko to reklo! Trinajsti dan pa se je, dan pred državnim praznikom in majskimi počitnicami, za vse zagovornike odstrela, hvala bogu, le zgodilo nekaj! Zdaj pa naj kdo reče, da je to s trinajst larifari!? Trinajstega dovoljenje za odstrel! Čez trinajst dni pa »nepričakovani«, a vendarle še zmeraj domnevni medvedji ugriz v nogo »nič hudega slutečega« Angleža, ki se je zjutraj s psom sprehajal po gozdu, kjer je medved od nekdaj doma. In to spet prav v Vrhu nad Želimljami! Kakšne nenavadne zgodbe piše življenje! In, kam jih postavlja! In kakšne neverjetne senzacije ponuja! Ljudje, ki so se sami zavestno odločili in v bistvu s preštevilnimi novogradnjami vdrli v gozd in naravo, kjer je od nekdaj živel tudi medved, da ga pa zdaj tam srečujejo! In tudi kakšno »fašejo«, če se oni in njihovi psi ne vedejo, kot je prav, da se vedeš v takem okolju!? Neverjetno, res!
Foto: Marjan Artnak
Seveda je vsako srečanje z medvedom zelo posebna izkušnja, kar vemo vsi, ki smo to izkusili; in večkrat kot smo, bolj nam je jasno, da je treba zahajati v gozd z zdravo mero strahospoštovanja, a tudi pameti in s pripravljenostjo za prilagajanje temu in tem, ki so tam od nekdaj. Navdihujoče je lahko to srečanje. Lahko pa tudi zelo travmatično, česar seveda ne gre želeti nikomur! Tudi omalovaževanje šokantnosti takega doživetja gotovo ni na mestu!
Jasno pa je, da se bomo morali začeti zavedati, da samo zato, ker nam je nekaj všeč, ker si nekaj želimo, ker radi živimo ali hodimo po gozdu, ker se nam fino zdi, kako kužek uživa, ko se podi po njem; ali pa zato, ker pripadamo vrsti, ki ima puške, in mislimo, da lahko povsod počnemo vse, kar nam pade na pamet, kljub vsemu temu, torej, to ne pomeni, da mora res vse tako biti, kot mi hočemo! In še manj, da je takšno vedenje v gozdu in naravi res pravo! Odziv tistih, ki so tam od nekdaj, vsake toliko pokaže, in tudi v tem jutru je, da ima kljub vsej človekovi tehnološki in ne vem kakšni še vsemogočnosti in prevladi, narava, tudi morda tista »čisto blizu nas«, vendarle še zmeraj moč in dimenzije, ki bi jih morali spoštovati, se iz njih učiti, se kdaj pred njimi ustaviti, tudi napraviti korak nazaj in, ja, se kdaj pred to »višjo silo« tudi skloniti! Kdaj tudi ne oditi po kakšni gozdni poti, na kakšen sprehod, sploh pa ne s psom, za katerega vsi vemo, da, kot pravi tudi Mitja Spindler, starešina Lovske družine Škofljica, »privezan ali odvezan, na povodcu ali brez njega, v nobenem primeru pes ne sodi v gozd, kjer se ve in pričakuje, da je v njem medved«!
Skratka, ubogi gospod s poškodovano nogo, pa karkoli ga je že ugriznilo, a ne huje, kot poročajo mediji, saj je nenazadnje sam pribežal do soseda, kar ob kakšnem resnejšem stiku z medvedom vendarle ne bi bilo mogoče; in uboga gospa izpred štirih let, s poškodovanim kolkom. Oba iz novih hiš v Vrhu nad Želimljami. A če je medvedka izpred štirih let samo po čisti sreči nekako pobegnila pred kroglo, je tokratnemu medvedu vendarle nekoliko lažje, saj se sploh nihče za njim niti zapodil ni!
Nasprotno! Pristojni so jasno povedali, da se je to zgodilo v gozdu in ne v naselju ali v bližini človeških bivališč, poleg tega pa je domnevni medved takoj, ko je ugotovil, za kaj gre, verjetno še mnogo bolj prestrašen od obeh sprehajalcev in psa, stekel vstran od vsega tega, tako da bi bilo težko najti »pravega«.
»Kako pa naj vemo, kateri je ta, ki je povzročil današnjo nezgodo? Naj medvedom gledamo smrčke, če ima kateri krvavega? Po dogodku je medved hitro stekel vstran. Tudi gospe, ki je bila s poškodovanim gospodom, takrat verjetno ni šlo po glavi to, da si bo ogledovala medveda,« pravi že omenjeni škofeljski lovski starešina Mitja Spindler. »Poleg tega lovci iz lovskih družin nismo usposobljeni za interventni lov na medveda! Za te primere je pri pristojnem ministrstvu za velike zveri obstajala interventna skupina, ki je bila za to izurjena, je imela za to sredstva in ustrezno logistiko, mi pa vsega tega nimamo, zato bi bilo skrajno neodgovorno od nas iz lovske družine in tudi od mene kot starešine, da se podajamo, oziroma, da pošiljam lovce na takšno nalogo. Te interventne skupine ni več. Interventni odstrel medveda, ki je poškodovan, napadalen ali le zelo prestrašen, je preveč resna in nevarna stvar, da se je bomo lotevali lovci iz lovskih družin. Poleg tega mora potem lovska družina nositi vse s tem povezane stroške, ki nam jih država, četudi nas interventno pošlje in napoti, da opravimo to nalogo, ne krije.« Saj vam tudi pri odločbi za kvotni odstrel medvedov ne krije stroškov! »Res je. A tisto je povsem drug lov. Z visoke preže, na krmišču, kjer medved je in ni razdražen od tega, ker se je pred tem nekaj travmatičnega zgodilo. To je povsem druga zgodba, neprimerljiva s situacijo pri interventnem odstrelu.«
Domnevni medved z Vrha jo je torej v tem smislu, vsaj zaenkrat, kar dobro odnesel. Prav vse utemeljitve pristojnih, ki jih zdaj poslušamo in beremo o tem, zakaj zanj ne bo izdana odločba za sledenje in odstrel, pa je verodostojna in utemeljena argumentacija, ki samo potrjuje, kako toliko bolj škandalozno in sporno je, tako kot vsa pred njim, tudi letošnje dovoljenje za kvotni odstrel 230 zavarovanih rjavih medvedov, večinoma mladičev iz osrčja centralnih območij z medvedom, ki niso nikoli nikogar napadli in največkrat še vedo ne, kje in kako živi človek; še manj pa seveda, kako enormno in nepredstavljivo bolj grozljiva in zverinska zver od njih je, pri čemer je ena najbolj ključnih dimenzij te distinkcije ta, da divjad in zveri zmeraj delujejo in tudi napadejo le iz resnice; človek pa deluje, pobija in mori največkrat iz laži in neresnice!
Foto: Marjan Artnak
V tem smislu je pri aktualnem medvedjem incidentu z Vrha še posebej škandalozno to, kako se je tega dogodka spet lotil del slovenskih medijev in novinarstva! Jasno, nihče ni izpustil priložnosti za, kot zmeraj, bombastične rumene naslove o tem, kako je medved napadel človeka! Nikomur se očitno niti zdelo ni, da bi najprej malce preveril obseg in okoliščine dogodka ter morda zapisal, da je prišlo do nesrečnega srečanja človeka in njegovega psa z medvedom! To je eno. Druga, profesionalnega novinarstva in novinarja res nevredna, pa je sama konstrukcija te novice, pri čemer je vse spet »posekal« portal, ki je »vsak dan prvi«! In, res, zlasti pri manipulacijah, bi mu težko odrekli ta primat! Seveda pa so mu slepo sledili tudi drugi, med njimi tudi javni rtvjev portal, ki ob vsem stavkanju očitno nima časa, da bi vsaj preverjal, kaj vse gnilega »rabuta« v tujem vrtu.
A če so »prvi« še kolikor toliko korektno navedli, kaj se je domnevno (te besede seveda niso uporabili) zgodilo in kje se je dogodek pripetil ter tudi citirali starešino Lovske družine Škofljica in povzeli stališče pristojnega ministrstva, pa je njihovo že skoraj prislovično bistvo vendarle prišlo do izraza v zadnji četrtini teksta, kjer so nonšalantno zapisali, da se je ob tem »oglasil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač«, ter v nadaljevanju dobesedno navedli njegovo bombastično izjavo, ki jo je pred vsemi kamerami in mikrofoni in prisotnimi novinarji ter vsemi drugimi povabljeni podal prejšnjo sredo, 19. aprila 2023, ob pompoznem izpustu risa Lukaša v lovišče gorenjske Lovske družine Nomenj-Gorjuše na Jelovici!
Pustimo ob strani, da je tista »risje medvedja« izjava, ki sploh ni sodila na risji dogodek, že sama po sebi manipulativna z vsemi kontradiktornostmi in javkanjem o tem, da je zdaj »medvedov že toliko, da jemljejo zakopani plen risom«, sic!, kar se v gozdovih vsega sveta seveda dogaja od pamtiveka, saj si vrste v takem ali drugačnem sosledju vedno delijo plen; da je torej tisto nekoncizno in razburjeno »izvajanje« njemu samemu in slovenskim lovcem naredilo »medvedjo uslugo« in med kredibilno javnostjo več škode kot koristi. Bilo pa je v svojem bistvu to seveda spet lovsko streljaško »nabijanje« proti medvedom, ki je bilo vsekakor močno pod pričakovanim diskurzivnim nivojem nekega predsednika »ene največjih naravovarstvenih organizacij na Slovenskem«, kot rad Bradač sam poudarja takrat, ko mu to pride prav.
Da pa se je zdaj z natančno, dobesedno isto izjavo, z vsem izvajanjem o risih, z vsem razburjanjem, zaradi tistega premierjevega »luft« manevra o zamrznitvi odstrela, Lado Bradač ob tem novem konkretnem dogodku »oglasil« direktno iz Sofije v Bolgariji, kjer že od ponedeljka, pa vse do petka, s podpredsednikom FACE Srečkom Žerjavom, prisostvuje konferenci Federacije evropskih lovskih zvez, FACE, o mali divjadi, to je pa res neverjetna sposobnost! Da dvakrat v enem tednu, dve sredi zapored, daš spontano dobesedno enako izjavo! Pa še tretjič potem zoom pogovor direktno iz Bolgarije, pri katerem je, ne da bi najprej sam preveril zgodbo na terenu in si vse ogledal, seveda takoj dal vedeti, da pa lovci iz LD Škofljica, policija in ministrstvo nimajo prav, ker so se odločili, da medveda ne odstrelijo, pa še vsa druga »nabijanja« in »klasiko« iz njegovega prostrelskega in protimedvednega arzenala je predstavil, seveda, ob uslužni strežbi servilnega spraševalca, tako da je bilo na trenutke vse skupaj kot v filmu »Seks, laži in videotrakovi«.
Nevredno vsakega slovenskega lovca, še posebej pa njihovega predsednika je sodelovanje v takšnih medijskih pogromih, manipulacijah in histeriji, ki namesto umirjenega informiranja in osveščanja javnosti ob takem nesrečnem dogodku, le še potencira negativno, predvsem pa nekritično soočanje z dano situacijo! Vsa histerija se dogaja sredi povsem novo zgrajenega naselja sredi gozda! Večina ljudi, ki je tam zgradila te nove hiše, je naredila vse, da dobi gradbeno dovoljenje sredi območja medveda! Pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor, jim je ta dovoljenja izdalo! S takšnimi histeričnimi kampanjami pa se potem od njega izsiljuje ali post festum opravičuje dovoljenja za kvotne odstrele stotine medvedov, ker jih je vendar toliko, da jih tisti, ki so se vsilili v medvedov primarni dom, videvajo na svojih jutranjih sprehodih!
Foto: Marjan Artnak
Namesto, da bi predsednik Lovske zveze Slovenije ob taki priložnosti širni slovenski javnosti dostojanstveno nalil čistega vina o dostojnem ravnanju z naravo in o primernem obnašanju v njej ter opozoril na krčenje naravnega prostora in mirnih con številnih živalskih vrst, ne le medveda, se nekritično in manipulativno pridruži medvedji histeriji! Žalostno! Res je sicer, da je Lado Bradač že osmo leto predsednik Lovske zveze Slovenije, pred tem pa je bil štiri leta podpredsednik; in mu je očitno teh 12 let pošteno razrahljalo živce, tako da bo gotovo zanj pravo olajšanje in balzam za dušo, ko mu konec letošnjega leta poteče mandat te stresne funkcije v slovenski lovski organizaciji, saj po pravilniku Lovske zveze Slovenije, ki ga je prav v torek pred domnevnim medvedjim incidentom Upravni odbor LZS ponovno potrdil, tudi če bi želel, po dveh zaporednih mandatih ne more več kandidirati za predsedniško funkcijo in se bo potemtakem končno lahko spočil od vseh napornih medvedjih in risjih dram ter burnih nastopov sredi vseh teh dih jemajočih zgodb! Slovenska javnost pa seveda tudi!
A tudi potem bo slovensko lovstvo vsekakor moralo še veliko delati na sebi in na resnici ter umeščanju svojega etosa in modusa operandija v gozd resnice, če bo želelo, da bodo vsemu, kar lovci in lovstvo na Slovenskem so; in temu, kako delujejo, ljudje verjeli; še posebej pa, da bo javnost res verjela, da je to, kar počnejo dobro in prav; ter, da bo lovce, njihovo vlogo v družbi in njihova prizadevanja v naravi tudi zares akceptirala in spoštovala kot nekaj, kar je za dobrobit vseh!
Prav tako pa se bo z vsem tem in posebej s svojim odnosom do resnice, ki je conditio sine qua non vsakega novinarstva, pa posledično tudi vsake dobrobiti in blagostanja v družbi in naravi, moralo zazreti vase tudi slovensko novinarstvo! Kolikor ga sploh še je! Tukaj ni izgovorov! Komur je iskanje resnice in poštena prezentacija resničnosti na temeljnih postulatih in normah novinarske profesije, uporaba fair novičarskih in žanrovskih orodij ter nenehno upoštevanje temeljnih moralnih okvirov in etike prezahtevno, prenaporno in pretežko, nima v tem poklicu kaj iskati!
Kot smo že večkrat zapisali na našem spletnem portalu: Novinarstvo ni za vsakega! To je intelektualno težkoatletski poklic, ki ob znanju ter razgledanih in bistro delujočih možganih terja še zdržljivo telo in srce, ki dobro razlikuje med tem, kar je prav in tistim, kar ni; ter neupogljiv značaj in osebnost, ki se nikoli ne ustavi in ne utrudi pri iskanju resnice! Vse drugo je morbidija, larifari, ki ustvarja le kopico dezinformacij, polresnic in manipulacij ter hlapčevsko streže in se uklanja nenasitnim političnim in interesnim vampirjem!
»Vsak dan prvi« so bili prav v slednjem tudi tokrat, pri tem nesrečnem dogodku in srečanju človeka in njegovega psa z medvedom, s celo serijo pompozno populističnih in zavajajočih udarnih, s histerijo potenciranih video prispevkov in z manipulativnim publiciranjem stare izjave predsednika Lovske zveze Slovenije, ki je bila izrečena ob povsem drugi priložnosti, spet res prvi! Vprašanje, ki pri tem, med več drugimi, ostaja odprto, pa je, seveda, kje je v resnici vzniknila ideja, da se »kar« ta stara izjava uporabi ob tem novem dogodku: V Ljubljani? Ali Sofiji?
Foto: Marjan Artnak
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Marjan Artnak
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Marjan Artnak
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane.
