»UGOTAVLJAMO, DA DOPOLNJENO POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE ZA HE MOKRICE PRIPRAVLJALCA HSI INVEST IN DODATEK, ŠE VEDNO NE VKLJUČUJETA TEH TREH VRST IN SE DO NJIH NE OPREDELITA, OB DEJSTVU, DA GRE ZA EDINI ZNANI LOKACIJI V SLOVENIJI, IN DA JE ENA VRSTA CELO NOVA ZA ZNANOST.«

»V Društvu za preučevanje rib Slovenije smo presenečeni, da se HSE Invest d.o.o. spreneveda za katere vrste gre, saj so te vrste že ves čas predmet trajanja postopkov za HE Mokrice. Prav tako so strokovnjaki za intersticialno favno bili prisotni na ustni obravnavi leta 2020, na kateri je bil tudi prisoten HSE Invest in je bilo tudi takrat govora o teh vrstah, prav tako smo jih DPRS (med drugim) ponovno navedli v pripombah, ki so bile oddane v okviru tega postopka 18. marca 2025. Ker predlagana gradnja pomeni uničenje vodnega intersticialnega habitata, s tem pa uničenje populacij ali celo izumrtje vrst podzemnega intersticiala, to pomeni neposredno kršenje Zakona o naravi, ki v 14. členu določa: »Prvič, rastlinsko ali živalsko vrsto je prepovedano iztrebiti. Drugič, zniževati število rastlin ali živali posameznih populacij, ožati njihove habitate ali slabšati njihove življenjske razmere do take mere, da je vrsta ogrožena, je prepovedano. Z izpustitvijo obravnave podzemnega živalstva in načrtovanim posegom se neposredno krši Zakon o naravi.«

Slepa postranica // Foto: 3D Atlas Členonožcev

Tekst: Društvo za preučevanje rib Slovenije, zanj Andreja Slameršek, predsednica DPRS

Foto: Rakova potepanja // Blogger.com, 3D Atlas Členonožcev, Janez Papež, Marjan Artnak

Naslovna fotografija: Rakova potepanja // Blogger.com

21. marec 2025

Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) podajamo odgovore na dopis HSE Invest d.o.o.

HSE Invest d.o.o. trdi: »Ne drži, da pripravljavec Poročila o vplivih na okolje (PVO) HSE Invest d.o.o. ni vključil v presojo vrst, med katerimi so tudi vrste, ki v Sloveniji živijo samo na tem področju in bi bile z izgradnjo HE Mokrice iztrebljene. Trditev je pavšalna in ni mogoče razbrati, na katere vrste naj bi se nanašala.«

V Društvu za preučevanje rib Slovenije smo presenečeni, da se HSE Invest d.o.o. spreneveda, za katere vrste gre, saj so te vrste že ves čas predmet trajanja postopkov za HE Mokrice. Prav tako so strokovnjaki za intersticialno favno bili prisotni na ustni obravnavi leta 2020, na kateri je bil tudi prisoten HSE Invest in je bilo tudi takrat govora o teh vrstah, prav tako smo jih DPRS (med drugim) ponovno navedli v pripombah, ki so bile oddane v okviru tega postopka 18. marca 2025.

Leta 2015 je bila izvedena raziskava intersticialne^[1] favne, ki je bila predložena že v okviru postopka PVO za HE Mokrice na ARSO. V okviru postopka prevlade (leta 2020) in ponovnega postopka prevlade druge javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z integralnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za objekt HE Mokrice (ponovni postopek po sodbi US št. I U 138/2021-79 z dne 28.09.2021) (št. 35409-164/2020/505 z dne 15.02.2022), je bilo Društvo za raziskovanje jam Ljubljana (DZRJL) v postopkih stranski udeleženec, v okviru katerih je podal dve strokovni mnenji (26.10.2020 in 15.04.2022) v katerih opozarjajo, da je razvidna nepopolnost postopkov in tudi neprimerna izpustitev podzemnega živalstva iz vseh postopkov priprave projekta gradnje HE, kar predstavlja kršitev določil Zakona o ohranjanju narave (dalje v besedilu ZON). Ugotavljajo, da ni bilo izvedeno ugotavljanje vplivov na podzemno biodiverziteto, t.j. vrste, ki so prisotne v vodnem intersticialu reke Save.

Ker predlagana gradnja pomeni uničenje vodnega intersticialnega habitata, s tem pa uničenje populacij ali celo izumrtje vrst podzemnega intersticiala, to pomeni neposredno kršenje Zakona o naravi, ki v 14. členu določa: »(1) Rastlinsko ali živalsko vrsto je prepovedano iztrebiti. (2) Zniževati število rastlin ali živali posameznih populacij, ožati njihove habitate ali slabšati njihove življenjske razmere do take mere, da je vrsta ogrožena, je prepovedano. Z izpustitvijo obravnave podzemnega živalstva in načrtovanim posegom se neposredno krši ZON. V letu 2015 je potekala študija vzorčenja prodišč na desetih mestih od sotočja Save in reke Sore do državne meje (Zagmajster 2017, Prevorčnik s sod. 2019). Podrobneje so bile obdelane in objavljene najdbe na dveh prodiščih, severno od Čateža ob Savi in na Obrežju pred državno mejo (Prevorčnik s sod. 2019^[2]). V dveh vzorčenjih intersticialnega živalstva je bilo le na teh dveh mestih skupno najdenih kar 16 izključno podzemnih vrst (stigobiontov, takih, ki na površju ne žive več), kar je zvišalo celotno število stigobiontov najdenih v prodiščih reke Save z 29 na 37 vrst (kar 28 % porast; Prevorčnik in sod. 2019). Med novimi najdbami so tri stigobiotske vrste v Sloveniji bile najdene prvič, med njimi pa je celo nova vrsta za znanost (!) (Prevorčnik s sod. 2019).«

Gre za vrste iz rodu slepih postranic (Niphargus): N. parapupetta (Obrežje), N. lattingerae (Čatež ob Savi) in vrsta nova za znanost Niphargus sp. (Čatež ob Savi). Ugotavljamo, da dopolnjeno poročilo o vplivih na okolje za HE Mokrice, pripravljavca HSE Invest d.o.o. (Zvezki 0 – 10) in Dodatek še vedno ne vključujeta teh treh vrst in se do njih ne opredelita ob dejstvu, da gre za edini znani lokaciji v Sloveniji in da je ena vrsta celo nova za znanost (edina lokacija na svetu).

Foto: Rakova potepanja // Blogger.com

HSE Invest d.o.o. trdi: »Ne drži, da je HSE Invest d.o.o. v Poročilu o vplivih na okolje ponaredil podatke iz kartiranja habitatnih tipov Centra za kartografijo favne in flore (CKFF) in sicer ocenjeno naravovarstveno vrednost habitatnih tipov. Naravovarstveno vrednotenje, ki je bilo izvedeno v PVO v letu 2024, je v celoti skladno z Uredbo o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09 in 33/13).«

V kartiranju habitatnih tipov na vplivnem območju predvidenih HE Brežice in HE Mokrice iz leta 2008, ki je edino citirano v PVO v letu 2024, je metodologija za ocenjevanje naravovarstvene vrednosti habitatnih tipov natančno pojasnjena in jo je pripravila skupina strokovnjakov. Na podlagi te metodologije so bile podane ocene. Habitatne tipe so naravovarstveno vrednotili med drugim tudi na podlagi predpisov, ki urejajo njihovo varovanje (Uredbe o habitatnih tipih, Direktive o habitatih in Bernske konvencije).

Strokovnjaki, ki so pripravili metodologijo za ocenjevanje naravovarstvene vrednosti habitatnih tipov:

Trčak, B., A. Čarni, V. Petrinec, M. Jakopič, D. Erjavec, P. Košir, U. Šilc, I. Zelnik, A. Marinšek & I. Sajko, 2008. Kartiranje habitatnih tipov na vplivnem območju predvidenih HE Brežice in HE Mokrice. V: Govedič, M., A. Lešnik & M. Kotarac (ur.), Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov ter kartiranje habitatnih tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja, zavarovana območja in naravne vrednote na vplivnem območju predvidenih HE Brežice in HE Mokrice (končno poročilo), str. 45–124, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, Vodnogospodarski biro Maribor, Maribor & Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana.

Iz PVO 2024, ki ga je pripravil HSE Invest d.o.o. ni razvidno, da bi obstajal kak elaborate oz. dokaz, ki bi z znanstveno podprtimi argumenti spremenil ocene naravovarstvene vrednosti habitatnih tipov, ki jih je takrat pripravila skupina strokovnjakov. Niti kateri strokovnjaki so spremenili te ocene in s katerimi strokovnimi dokazi. HSE Invest d.o.o. je tudi citiral izključno poročilo iz leta 2008, pri tem pa v digitalnem sloju spremenil oceno. Gre za evidentno samovoljno spreminjanje podatkov brez strokovnih podlag, kar HSE Invest d.o.o. tudi priznava v posredovanem dopisu DPRS.

Navedeno predstavlja po razumevanju DPRS ponareditev podatkov (listin), o čemer smo obvestili tudi pristojno ministrstvo in ga pozvali k izvedbi ustreznih korakov. Presojevalec namreč ne more samovoljno spreminjat strokovnih podlag, na katerih temelji svoje presoje, pri tem pa na to sploh ne opozori in/ ali pojasni v PVO ter evtl. podpre tega s strokovnimi dokazi, ampak je PVO HSE Invest citiral kot da je nižje ocene dala ekipa iz leta 2008. S takšnim ravnanjem se obenem v celoti zanika biološka stroka, presojevalci pa bi lahko strokovne podlage po svoji meri in brez posledic prilagajali svojim ‘pogledom’.

Celotno poglavje iz PVO iz leta 2024 (str. 29-31), ki ga je pripravil HSE Invest d.o.o. v katerem je brez strokovnih podlag spremenil ocene naravovarstvene vrednosti habitatnih tipov podajamo spodaj:

Prevorčnik, S., Fišer, C., Zagmajster, M. in Sket, B. Prvi podatki o sestavi intersticialne favne na območju spodnje Save: prodišče Čatež in obrežje. Preliminarno poročilo, November 2015. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, skupina za speleobiologijo. ↑
Simona PREVORČNIK, Anja REMŠKAR, Cene FIŠER, Boris SKET, Gregor BRAČKO, Teo DELIĆ, Nataša MORI, Anton BRANCELJ, Maja ZAGMAJSTER, 2019. Interstitial fauna of the Sava River in Eastern Slovenia. NATURA SLOVENIAE 21(2): 13-23 https://journals.uni-lj.si/NaturaSloveniae/article/download/16539/14041/51378 ↑

Sotočje Krke in Save // Foto: Rakova potepanja // Blogger.com

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com

Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com

asicanasic@gmail.com

Odgovorna urednica

Ana Ašič

Majhen portal. Za velike zgodbe.

Foto: Janez Papež

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Izdajatelj

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.

Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR

HVALA!

Foto: Marjan Artnak