Do srede, 7. avgusta letos je v javni razpravi na E-demokraciji koalicijski predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave, ki med resničnimi zagovorniki narave že dviguje prah, pa ne le to, ampak tudi nemalo resnične zgroženosti in ogorčenosti, saj Vlada RS in Ministrstvo za naravne vire in prostor z izgovori usklajevanja z evropskimi direktivami pa poenostavljanja postopkov ter z metanjem peska v oči javnosti, češ da želijo končno rešiti pereče problematike na področju vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, pa pri sobivanju z velikim zvermi, predvsem z medvedi ter pri umeščanju objektov v naravno okolje, skušata bolj ali manj zahrbtno v Zakon o ohranjanju narave pripeljati »rešitve« in prijeme, ki so ne le nevzdržne in nesprejemljive, ampak so tudi večinoma popolno nasprotje ohranjanja in varovanja naravnega okolja pa tudi resničnega sobivanja z velikimi zvermi! Omenjeni predlog dobesedno spodbuja vse, ki dopuščajo in organizirajo nebrzdane »motorne« in vse druge orgije po slovenskih naravnih, gozdnih in kmetijskih površinah, saj uvaja sankcioniranje za tovrstno početje »nad 1000 metri nadmorske višine«; poleg tega odpira pravi »divji Zahod« na področju »interventnega« streljanja medvedov in velikih zveri; ter dokončno zadaja smrtni udarec slovenski naravi s tem, ko v členih o graditvi objektov mestoma prikrito, a zato le še toliko bolj perverzno in na stežaj odpira vrata umeščanju vetrnic in drugih energetskih objektov tudi v najbolj neokrnjeno naravo! K vsem neznosnim nebulozam in naravnost kriminalnim predlogom za spreminjanje Zakona o ohranjanju narave se bomo na našem spletnem portalu seveda še podrobno vračali, danes pa v nadaljevanju objavljamo mnenje in odziv, ki ga je predvsem o problematiki vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju na nas in na slovensko javnost naslovil Drago Pregl, ugledni hoški inženir, gozdar, ekonomist, menedžer, lovec, predsednik Nadzornega odbora v Lovski družini Hoče in vodja projektov v vrhunskem svetovnem podjetju Ledinek Engineering iz Hoč.
Foto: Drago Pregl
Odziv & Piše: Drago Pregl
Uvod: Ana Ašič
Foto: Drago Pregl, Marjan Artnak
Naslovna fotografija: Drago Pregl
4. avgust 2024
V javni razpravi je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave, ki v svojem uvodnem delu predstavlja razloge za sprejem predlaganega zakona. Med drugim v uvodnem delu navaja problematiko vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju. V WikipedijI, kjer je opisan pojem naravno okolje, je med drugim navedeno: »Naravno okolje je nasprotje grajenega okolja, ki vsebuje področja in komponente, ki so pod velikim vplivom človeka. Neko geografsko območje velja za naravno okolje, če je človeški vpliv tam zmanjšan pod določeno mejo«.
Navedena razlaga naravnega okolja, projicirana na severovzhodno Slovenijo pojasnjuje, da je praktično na tem delu Slovenije zelo malo naravnega okolja. Menim, da sem prištevamo samo pragozd Šumik, naravne rezervate na Pohorju, območje Črnega jezera, Lovrenških jezer, Pohorskih planj, Območje Črnega vrha. V navedenih območjih lahko vidimo elemente naravnega okolja, kot je razloženo v definiciji naravnega okolja po Wikipediji. Ves ostali del severovzhodne Slovenije ne spada pod definicijo naravnega okolja.
Posledično je pisanje v predlogu o problematiki vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju neprimerno. Za reševanje tovrstne problematike vožnje z motornimi vozili, bi bilo potrebno v tem delu zakona razširiti definicijo območja na vsa območja izven cest s pet metrskim odstavnim pasom ali na vsa zemljišča, kjer je raba določena kot kmetijsko ali gozdno zemljišče, le tako bi bila podana podlaga, da bi lahko učinkoviteje preganjali kršitelje, ki z vozili na motorni pogon uničujejo kmetijske in gozdne površine ter pripadajočo infrastrukturo.
Vozila na motorni pogon predstavljajo kategorijo motokros motorjev, osebnih terenskih vozil, motornih sani, to so kategorije, ki v gozdnem prostoru povzročajo največ škode ter vplivajo na favno in floro.
Nadalje uvodna razlaga problematike vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju govori o neustrezni višini kazni zgolj 40 evrov za kršitelje, ter izpostavlja predlog naj se problematika glob in prekrškov za to področje ustrezno uredi.
Foto: Drago Pregl
V točki 2.3. v poglavju z naslovom: Ureditev problematike vožnje v naravi, izboljšave nadzora in zvišanje glob je navedeno sledeče besedilo:
»Na pristojno ministrstvo so bile naslovljene številne pobude civilne javnosti, naj se problematika glob in prekrškov za to področje ustrezno uredi, zato so predlagane naslednje dopolnitve zakona:
- dopolnitev inšpekcijskega ukrepa ustavitve kolesa, ki vozi v nasprotju z določbami zakona (dopolnitev 153. člena);
- razširitev možnosti zasega vozila na motorni pogon zaradi vožnje v naravnem okolju nad nadmorsko višino 1000 m, v vseh zavarovanih območjih in v območjih Natura 2000 (dopolnitev 153.a člena);
- uzakonitev pooblastila, da naravovarstveni nadzornik lahko za namen neposrednega nadzora dostopa in pridobiva podatke iz evidenc registriranih motornih vozil, centralnega registra prebivalstva in poslovnega registra in da lahko ustavi tudi voznika kolesa (dopolnitev 155. člena);
- vse globe se zvišujejo in uskladijo skladno s prekrškovno zakonodajo (spremenjeni 160. do 161. a členi);
- odpravi se neskladnost prekrškovnih določb pri vožnji v naravi (nižje globe za vožnjo z motornimi vozili kot s kolesi) (prestavitev iz lažjega prekrška 160. a člen v 161. člen – prekrški).«
Iz navedenega besedila je evidentno, da predlog dopušča nemoteno uničevanje kmetijskega in gozdnega zemljišča na območju severovzhodne Slovenije ter postavlja voznike z motokros motorji v položaj, ko lahko po tem zakonu neovirano uničujejo gozdove na območju Pohorja. Tako Pohorje postaje lep poligon za uničevalce flore in favne v naravi.
Vožnja z motokros motorji se tu namreč pričenja na nadmorski višini od 200 m navzgor. Primer vožnje z motokros motorji se prične v vasi ali mestu ob vznožju Pohorja in poteka po gozdovih do vrha. Celotne Slovenske gorice, Haloze, Prekmurje, Goričko in drugi deli Slovenije, kjer poteka uničevanje narave, so pod 1000 metrov nadmorske višine! Velik negativen vpliv na okolje je prisoten na strmejših pobočjih, kjer se teren vzpenja proti vrhu Pohorja ali drugega hribovja in to vse poteka na nadmorski višini pod 1000 metri.
Foto: Drago Pregl
Nadalje predlog zakona v četrtem delu navaja »besedilo členov, ki se spreminjajo«. Tu je med drugim predlagano v 153.a členu naslednje:
(zaseg vozila na motorni pogon)
(1) Policist, naravovarstveni nadzornik ali inšpektor iz drugega odstavka 151. člena tega zakona, ki je pristojen za nadzor vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, zaseže vozniku vozilo na motorni pogon, s katerim je bil zaloten pri storitvi prekrška iz 5. točke prvega odstavka 161. člena tega zakona, če je:
1. vozilo na motorni pogon vozilo v naravnem okolju nad zgornjo gozdno mejo ali na zavarovanem območju, na katerem je vožnja prepovedana z aktom o ustanovitvi zavarovanega območja;
2. bil kot voznik vozila na motorni pogon v naravnem okolju v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek iz 5. točke prvega odstavka 161. člena tega zakona.
(2) Zaseženo vozilo na motorni pogon je treba takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku.
(3) Ob zasegu registriranega vozila na motorni pogon se odvzamejo registrske tablice vozila na motorni pogon, ki se pošljejo upravni enoti, kjer ima lastnik vozila na motorni pogon prebivališče ali sedež. Upravna enota podatek o zasegu vozila na motorni pogon vnese v evidenco vozil na motorni pogon, ob vrnitvi vozila na motorni pogon lastniku pa ta vpis izbriše.«
Predlagane spremembe zakona v 153.a členu pomenijo, da ni namere po zasegu motornega vozila, ter se vožnja z motornimi vozili na kmetijskih površinah, gozdovih ne želi ustrezno sankcionirati na večinskem ozemlju Republike Slovenije. Kajti navedeno je, da se vozilo na motorni pogon odvzame nad zgornjo gozdno mejo. To pomeni, da se vozilo na motorni pogon odvzame v Alpskem svetu na nadmorski višini nad 1800 metrov nadmorske višine! V praksi to pomeni da je odvzem predviden kršitelju, ki se vozi po dolini Triglavskih jezer, ali na lokaciji od Pokljuke na Viševnik, ali na primer po območju od Vogla proti Rodici, Šiji ali podobnem. Jasno je, da na tej nadmorski višini niso primerni tereni, ki bi jih uporabljali kršitelji!
Iz vsebine predlagane v členih 160, 160.a in 161, je razvidno, da predlog ne dviguje višine globe za kršitelje vozil na motorni pogon, ki kršijo zakon, saj je v 161. členu v 4. alineji predlagana globa 40 do 100 evrov, kar je enako kot je trenutno v obstoječi zakonodaji.
Foto: Drago Pregl
Navedeni predlog v tej točki zanika vse namere, izražene v uvodu, kjer razlaga problematiko vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, ter razlaga o neustrezni višini kazni zgolj 40 evrov za kršitelje, ter predlog, naj se problematika glob in prekrškov za to področje ustrezno uredi.
Ko ekološko ozaveščen občan, lastnik gozdov, planinec, ljubitelj narave prebira takšen predlog zakona, kmalu spozna zavajajoče namere predlagateljev. V uvodu predlagatelj izpostavlja problematiko vožnje motornih vozil v naravnem okolju, namero, da je potrebno poseči po višjih sankcijah, ki bodo imele za posledico pozitivne učinke na naravo.
Skozi vsebino predloga se zazna, kako ta namera počasi usiha in v členih zakona o sankcijah prebereš, da je namera nič spremeniti. Iz navedenega sledi zaključek: vozniki motokros motorjev so vladarji v pohorskih gozdovih, kajti to jim ta predlog zakona ponuja.
Vladanje v gozdovih z motokros motorji in motornimi sanmi povzroča veliko škodo na tleh, povzroča erozijo gozdnih tal v večjem obsegu, hrup v naravnem okolju, preplah, posledično preganjanje prostoživečih živali, ogroženih živalskih vrst. Uničevanje mirnih con, lokacij razmnoževanja redkih živalskih vrst. Lastniki gozdnih zemljišč sanacijo škode plačajo trikrat, prvič z obveznim prispevkom za gozdne ceste, drugič z davki plačujejo policijo, ki je neuspešna pri pregonu; in tretjič, ko morajo plačati izvajalca, ki sanira škodo, povzročeno z vozili na motorni pogon.
Kaj sploh preostane ekološko zavednemu državljanu, ko prebere takšen predlog zakona? Lahko se le globoko zamisli, kakšna oblast vlada v tej državi!? Kakšen odnos ima do narave? S kakšno vestjo, s kakšno “odgovornostjo” predaja naravo našim zanamcem?
Foto: Drago Pregl
O AVTORJU
Drago Pregl, rojen leta 1969 v Mariboru, že vse življenje živi »v naravi in z naravo« v vasi Pivola pri Hočah. Po končani osnovni šoli se je vpisal na srednjo gozdarsko šolo v Postojni, ter zatem nadaljeval študij gozdarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je pridobil naziv inženir gozdarstva. Po nekaj letih praktičnega dela z gozdom in lesom, je dokončal še dodiplomski študij ekonomije ter nadaljeval specialistični študij managementa. Danes je ta 54-letni inženir gozdarstva, ekonomist in projektni menedžer ter lastnik gozda, navdušen planinec in senzibilen ter okoljsko izjemno osveščen ter za naravo zavzet lovec Lovske družine Hoče, pa, kot lahko zgoraj vidimo, tudi nadarjen pisec in sijajen prostočasni fotograf narave in okolja, zaposlen v svetovno znanem podjetju za proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev Ledinek Engineering d.o.o. iz Hoč, kjer je vodja projektne pisarne, se pravi vodja projektov v tem uspešnem slovenskem podjetju.
Foto: Drago Pregl
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Marjan Artnak
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Marjan Artnak
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023,2024©Vse pravice pridržane. 
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
