Pred današnjim izpustom risa Lukaša je bil pri lovski koči Lovske družine Nomenj-Gorjuše na Jelovici zbor udeležencev, za katerega bi v bistvu težko rekli, da je šlo res za, sicer napovedano, tiskovko, saj je bila to predvsem, kot že tolikokrat, predvsem promocijska predstavitev projekta Life Lynx in vseh, v ponovno naseljevanje risov vpletenih akterjev, predvsem seveda Zavoda za gozdove, kot koordinatorja 7 milijonov evrov težkega evro projekta; in Lovske zveze Slovenije ter lokalnih lovcev, ki na terenu skrbijo, da se projektne zamisli tudi zares uresničijo v naravi. Za novinarska vprašanja na »odprti sceni«, kar je sicer bistvo tiskovnih konferenc, pa ni bilo priložnosti. Res pa je, da je morda prireditelje današnjega dogodka v tem smislu malce zmedlo dejstvo, da se je tiskovka o risu kar kmalu nepričakovano!? sprevrgla v »pranje možganov« o medvedih in, jasno; ter priročno, ko so že bili tam vsi mediji na kupu!, spet v očiten poskus podpihovanja, »paljenja« in aktivacije »medijske kampanje« o tem, kako neizogibno nujno je vse te medvede postreliti!
Čakajoč risa // Foto: Ana Ašič
Tekst: Ana Ašič
Foto: Simon N. Pintar, Ana Ašič
Naslovna fotografija: Simon N. Pintar
19. april 2023
»Še dobro, da je bila tam velika fotografija risa, in smo si lahko mislili, da smo na risjem dogodku,« je eden od udeležencev med hojo do prilagoditvene obore na Jelovici komentiral današnjo dopoldansko predhodno tiskovno konferenco pri lovski koči Lovske družine Nomenj-Gorjuše. Prav lovci in lovišče te gorenjske lovske družine so namreč, kot pred dvema letoma Aido in Zoisa iz Romunije, dober mesec zavzeto »gostili« slovaškega risa Lukaša, preden so ga danes izpustili v naravo in v prostranstva jelovških gozdov. Ris Lukaš naj bi na Jelovici nadomestil risa Zoisa, za katerim se je, po besedah projektnih skrbnikov iz Zavoda za gozdove, izgubila vsaka sled. Podobno kot za Maksom s Snežniškega, ki se je, zanimivo podal tudi na Gorenjsko, potem pa izginil. In še za kakšnim.
Pred izpustom Lukaša je bil pri omenjeni lovski koči zbor udeležencev, za katerega bi v bistvu težko rekli, da je šlo res za tiskovko, saj je bila to predvsem, kot že tolikokrat, predvsem promocijska predstavitev projekta Life Lynx in vseh, v ponovno naseljevanje risov vpletenih akterjev, predvsem seveda Zavoda za gozdove, kot koordinatorja 7 milijonov evrov težkega evro projekta; in Lovske zveze Slovenije ter lokalnih lovcev, ki na terenu skrbijo, da se projektne zamisli tudi zares uresničijo. Za novinarska vprašanja, kar je sicer bistvo tiskovnih konferenc, pa ni bilo priložnosti.
Seveda je pravilno in nujno, da nosilci projekta, ki se financira iz javnega, evropskega in domačega davkoplačevalskega denarja, javnosti povedo in jo seznanijo, kaj s tem denarjem počno; in, kaj se v tem smislu dogaja. Še bolj prav pa bi bilo, da pri tem ne bi šlo le za enosmerno komunikacijo, ampak da bi javnost izvedela še kaj, ne le tisto, kar si vnaprej pripravijo snovalci in nosilci celostne podobe in izvedbe projekta; in tudi ne le promocijsko režirane in vnaprej dogovorjene in po izpustu zavzeto snemane igrane izjave za medije; ampak, da akterji takoj in tam, pred vsemi, spontano odgovorijo tudi na kakšna predhodno nedogovorjena vprašanja širšega in javnega pomena, ki jih v imenu javnosti postavljajo vabljeni novinarji; vsaj tisti, ki to in če v resnici so!
Res pa je, da je morda prireditelje današnjega dogodka v tem smislu malce zmedlo dejstvo, da se je tiskovka o risu kar kmalu nepričakovano!? sprevrgla v »pranje možganov« o medvedih in, jasno; ter priročno, ko so že bili tam vsi mediji na kupu!, spet o tem, kako neizogibno nujno jih je streljati! Tako da je res nastal vtis, kot da smo na »medvedjem« in ne na »risjem« dogodku! In, res, kot smo že uvodoma citirali enega od udeležencev, »dobro, da je bila tam velika fotografija risa«, ki nas je spominjala na temeljni smoter in menda osnovni namen današnjega dogodka. Ali pa je bil cilj v resnici nekaj drugega!?
Miha Marenče je vse pozdravil v imenu Zavoda za gozdove Slovenije. On je prvi omenil medvede. // Foto: Ana Ašič
Če se je pri današnji predstavitvi govorjenju o medvedih sicer popolnoma izognil Rok Černe, koordinator projekta Life Lynx iz Zavoda za gozdove; se je vprašanja vendarle dotaknil Miha Marenče, prav tako iz Zavoda, ki je očitno namesto napovedanega Gregorja Daneva, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, pozdravil udeležence. Marenče je pri tem, še zlasti, ko je govoril o medvedih in odstrelu, svojo »naklonjenost« streljanju medvedov še nekako krotil in jo »zavil« v »zmerno« retoriko in običajna, vsaj navidezno že skoraj opravičujoča, a mantrična stališča o tem, kako je »na žalost treba tudi z odstrelom posegati v medvedjo populacijo«.
Mnogo bolj razburjeno in ogorčeno pa je pri tem deloval Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, ki je po nekaj uvodnih klišejskih stavkih o risu, ki mu je bil današnji dogodek menda prvenstveno namenjen, odločno prešel na govorjenje o medvedih in o letošnjem (kot vsako leto kontroverznem) dovoljenju za odstrel 230 rjavih medvedov, med katerimi je t.i. stroka spet določila za odstrel 70 odstotkov ali 158 osebkov rjavih medvedov, težkih do sto kilogramov, kar preprosto povedano pomeni, da bodo kvotno postrelili medvedje mladiče.
Predsednika slovenskih lovcev je, sodeč po tem, kar je povedal, neverjetno razburila včerajšnja izjava sedanjega predsednika vlade, ki je pozval k »zamrznitvi dovoljenja za streljanje medvedov«. To, takšna intervencija, je po Bradačevo, »nesprejemljiva za pravno državo«.
Četudi se še ni zgodilo v resnici prav nič in lovci že od 13. aprila, že šest dni, torej, veselo streljajo medvedke; in je morda premierjeva izjava le »dimna zavesa«… Skratka, po mnenju predsednika slovenskih lovcev je neka izjava brez trenutnega dejanskega učinka že zlom pravne države.
To, da so lovci že večkrat v preteklih letih dejansko kvotno pobili po dvesto in več medvedov letno, kar je, kot je predlani zapisalo Upravno sodišče, »nepopravljiva« škoda za medvedjo populacijo; in eklatantna kršitev, tudi za Slovenijo in slovenski pravni red in državo zavezujoče evropske Habitatne direktive, to pa, po Bradačevo, očitno ni v navzkrižju s pravnim redom in pravno državo!?
Od zloglasnega interventnega zakona za poboj medvedov in volkov iz leta 2019, ki ga je Ustavno sodišče naknadno, po izvršenem dejstvu in poboju medvedov, razveljavilo, je Upravno sodišče vsaj še dvakrat ustavilo poboje nič hudega krivih medvedkov iz večinoma centralnih območij velikih zveri.
Lado Bradač, predsednik slovenskih lovcev, je največji del nagovora pred lovsko kočo LD Nomenj Gorjuše namenil svoji priljubljeni temi o odstrelu medvedov // Foto: Ana Ašič
Lado Bradač pa je danes na gorenjskem risjem prazniku mahal z lansko razsodbo Upravnega sodišča in se zdaj javno že tolikokrat skliceval na »sodnico«, da bo zdaj pa res treba temeljito preiskovalno pogledati, kaj je z(a) njo; ter globoko in vsestransko preveriti, ali ni bila »slučajno« kje in kako »od daleč« ali, seveda, »od blizu«, namesto s svetim, ta »sodnica« v resnici s kakšnim »lovskim duhom« navdihnjena!?
Pa saj se mi je predsednik slovenskih lovcev danes po svoje tudi kar zasmilil! Prav zares! Po eni strani zato, ker je sam sebi prihajal v nasprotja: najprej je, na primer, rekel, da je »s Kočevskega, kjer težav z medvedom nimamo«; tri stavke kasneje pa je že čisto zaskrbljeno pozival k odstrelu, ker sicer ne ve, kako bodo ljudje na Notranjskem in Kočevskem živeli; ali pa, ko je rekel, da »s tem odstrelom ne bomo bistveno zmanjšali populacije«; potem pa kmalu, da je »ta odstrel bistven za zmanjšanje populacije medvedov«. Ob tem zapletanju sem takoj videla, da je predsednik Lovske zveze Slovenije res v hudi stiski in v precejšnji čustveni vznemirjenosti. Takšni, ob kateri je zmeraj bolje, da se človek malce zadrži in ne pove čisto vse, kar mu v tistem trenutku pade na pamet; a kaj, ko je bilo tam toliko živopisnih mikrofonov in kamere so vse pozorno spremljale in take priložnosti le ne gre kar tako spustiti iz rok! V vsem tistem mi je bilo res kar hudo zanj.
Po 43 minutah in potem, ko so mu malce potrkali po zadnji steni obore, se je Lukaš vendarle odpravil na svojo »risovo pot« // Foto: Ana Ašič
Tako lep dan! Tak praznik za Gorenjsko in vso slovensko naravo, za slovenske gozdove in slovenske lovce! Tako rad ima Lado Bradač risa! Tako zelo mu je naklonjen! Toliko lepega, avtentičnega, nepozabnega bi nam vsem lahko kot prvi lovec v državi in kot Kočevec, ki je bil pred petdesetimi leti, pri svojih devetih letih, v bistvu na nek način kot tamkaj živeči otrok vpleten v ponovno naselitev risov na Kočevskem! Tako v lepem bi lahko predstavil slovenske lovce! In jim vsaj s to risjo zgodbo malce zloščil in popravil kontroverzni »naravovarstveni« ugled v najširši, laični in kritični javnosti! Takšna čudovita priložnost zanj in za več kot 20 tisoč slovenskih lovcev! On pa je na tak risji dan in dogodek namesto vsega tega raje izbral bes in jezo in pobijanje medvedov! Medvedkov v resnici! Veliko breme namesto lahkosrčnosti si predsednik slovenskih lovcev nalaga na svojo dušo, na svoje srce. Veliko tesnobe prinese to v življenje in povsod naokoli. Vsi in vse se tega navzame.
Tako morda niti ni čudno, da smo od enajstih in dvanajst minut pa vse do pet minut pred dvanajsto, res, neverjetno, skoraj tri četrt ure, čakali ob odprtih vratih prilagoditvene obore, Lukaš pa ni in ni hotel priti iz nje!
Se je ustrašil? Je začutil, svobodoljubni mačkon iz slovaških gozdov, to zagonetno energijo, ki preveva slovenske gozdove in vse, kar je v njih!? Je začutil to neverjetno kontroverznost? Strah? Vse te laži?! In manipulacije?! Vse to okoriščanje in trgovanje z nedolžno krvjo!? Nespoštovanje življenja!? Je zaznal vso to »razklanost«? Ta lahkomiselni, neprepričljiv, za resno sožitje z naravo v resnici nepripravljen odnos do nje? In, nenazadnje, je zaslutil vse dimenzije tega svojevrstno »iskrenega« slovenskega lovskega in še marsikaterega »naravovarstvenega« razpoloženja do velikih zveri!? Usodo, ki ga čaka!?
Ris Lukaš, Jelovica, april 2023 // Foto: Simon N. Pintar
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Ana Ašič
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
Foto: Ana Ašič
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane.
