Palača Kazina je končno dobila novo podobo ter izjemno in žlahtno vsebino! To je velik dosežek za Ljubljano in za Slovenijo! Za vse nas. In nesporno ena najlepših slovenskih kulturnih zgodb preteklega leta! Zato, spoštovani bralci in bralke, vas lepo vabimo, da vsaj za kratek čas odvrnete pogled od vsega, kar letos nevredno velike pesniške sporočilnosti Franceta Prešerna, ki je tudi rad zahajal v Kazinsko dvorano, kazi s svojimi pomilovanja vrednimi ekscesi slovenski kulturni praznik, ter se z nami zazrete v čudovite podobe prenovljene Palače Kazine, ki jih je za naš spletni portal posnel umetnik, mojster in fotograf Dragan Arrigler. In prisluhnete besedam profesorja Marka Vatovca, dekana Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je ob vsej skromnosti vendarle z vso svojo uglajeno vztrajnostjo, odločnostjo in vero v uresničenje ciljev, ki so si jih zadali, v veliki meri zaslužen, da lahko letošnjemu slovenskemu kulturnemu prazniku posvečamo prav to izjemno in čudovito zgodbo!
Foto: Dragan Arrigler
Piše: Ana Ašič
Fotografije: Dragan Arrigler
Naslovna fotografija: Dragan Arrigler
8. februar 2023
Ko so pred skoraj tridesetimi leti, še posebej sredi devetdesetih, z novim zagonom oživele debate, želje in dolgoletne sanje mnogih pedagogov umetniških akademij v Ljubljani, ki so desetletja težko delali in poučevali v danih prostorskih okvirih in prostorski razpršenosti ter dislociranosti posameznih oddelkov vseh treh umetniških akademij po vsem mestu, se pravi Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za glasbo, takrat, torej, je čas po osamosvojitvi na plan prinesel najrazličnejše predloge in ideje, kje in kako naj bi bile akademije za likovne, uprizoritvene in glasbene umetnosti umeščene v prestolnični prostor.
Kar nekaj polemik je bilo v Ljubljani na prelomu tisočletij ob ideji, da bi bile vse tri akademije združene pod streho Cukrarne. Pa na Roški. In še kje. To se, hvala bogu, ni dogodilo. Mnogi, ki smo že takrat poglobljeno spremljali delikatno »transformacijo« srca slovenske prestolnice, smo bili tedaj in smo še zmeraj odločno proti temu, da se umetniško ustvarjanje in vzgoja ter poučevanje mladih in novih rodov ustvarjalcev in poustvarjalcev izrinja iz najožjega mestnega središča, iz njegove »srčike srca« ter sploh proti posegom, ki bi ob vseh zmotnih, ozko interesnih, parcialnih, neosveščenih in nevizionarskih odločitvah, ki so in še zmeraj pustošijo dejansko in simbolno pojavnost ter prezenco glavnega mesta slovenske države, dodatno prispevali k njegovi vsebinski, funkcionalni in pojavni degradaciji in siromašenju.
Seveda je prav in nujno, da se z rastjo mesta, novih sosesk ter urbanih celot in jeder vanje enakovredno in polnokrvno »naseljuje« kulturo in umetnost ter tam postavlja v prostor tudi marsikaj, »česar še ni bilo«, a nikakor ne za ceno zdravega in močno utripajočega srca prestolnice!
Palača Kazina na severozahodnem vogalu Kongresnega trga, na stičišču s Slovensko cesto in Šubičevo ulico. Neoklasicistična stavba je bila zgrajena v letih 1836 do 1838 (ponekod je naveden podatek 1835 do 1837) pod vodstvom graditeljskega mojstra Venceslava Vadlava in domnevno po načrtih inženirja Benedikta Müllerja. Foto: Dragan Arrigler
Svojevrsten paradoks je, da so berlinski zid in vzhodnoevropski totalitarizmi, iz katerih po vsem, kar zdaj vemo, in kljub tedanji navidezni večji meri sofisticiranosti, seveda ni mogoče izvzeti tega z naših tal, da je torej vse to padlo tudi zato, ker so ljudje s te strani železne zavese koprneli in želeli ne le več resnične svobode in politične demokracije, ampak tudi več poštenosti, kvalitete, subtilnosti in senzibilnosti na vseh ravneh življenja, še posebej pa pri ravnanju z ustvarjalnimi idejami in nacionalnimi identitetami ter z naravo, okoljem in prostorom, saj je vse to pač tisto, kar prej ko slej determinira življenje in se usodno dotakne ne le vsake skupnosti ampak neizogibno tudi vsakega posameznika ter njegove bivalne in življenjske resničnosti v njej.
Tu se zdi in dejansko iz dneva v dan, še zlasti pa ta trenutek kaže, da je samostojna Slovenija v marsičem, žal, »pogrnila na celi črti«. Prevladujoče interesno koruptivne interpretacije politične svobode in demokracije, posledično manipulativno prisvajanje ter podrejanje in obvladovanje vseh ustvarjalnih polj družbe, klientilizem, nepotizem, diletantizem, identitetni cinizem in simbolna erozija ter podivjano omalovaževanje najosnovnejših univerzalnih vrednot dan za dnem učinkovito pokopavajo upe in ideale o lepšem svetu. Eklatantni že uresničeni in načrtovani brezskrupulozni, enormno dimenzionirani, brutalno škodljivi, koruptivni ter na pogoltno manipulativni evro subvencijski elitno okoriščevalski in na evrodavkoplačevalce izkoriščajoči agendi utemeljeni posegi v slovensko naravo in okolje pa bodo kmalu z »žegnom« države, kot je videti iz množice državnih prostorskih načrtov, za zmeraj degradirali in nepredstavljivo nepovratno razvrednotili in uničili še tisto, kar je skupaj z izvirnim sožitjem z naravo ter s predanim obdelovanjem zemlje in gozdov, največje bogastvo in dolgoročna perspektiva Slovenije ter ob jeziku in izjemni tradiciji izvirne tehniške in inženirske kulture, etnološke dediščine in umetniškega ustvarjanja v resnici najbolj evidentni temelj slovenske identitete ter dolgoročno zagotovilo kvalitetnega in človeka vrednega življenja in bivanja v tem prostoru.
Palača Kazina. Stopnišče. Foto: Dragan Arrigler
Ob uničevanju narave in okolja je za vsako skupnost, še posebej za tako majhno, kot je slovenska, v enaki meri alarmantna in usodna degradacija grajenega prostora, njegove tradicije in preteklosti, a tudi sedanjosti in s tem prihodnosti; starega in novega stavbnega fonda in graditeljske kulture ter dejanske in simbolne govorice pa identitetno intelektualnega in ustvarjalnega naboja ter »srčnega utripa«, ki ga to nosi s seboj!
V tem smislu je zmeraj posebej delikatna in na udaru prestolnica. In njeno srce. Ko tu ni več vsebinske in simbolne polnokrvnosti, ko se to srce ne »širi« več v raznolikosti in radostnem zanosu ustvarjalne izvirnosti ter vsega, kar veseli ne le telo, dušo in srce, ampak tudi plemeniti duha ter ga dviga v višje dimenzije; ko je v tem smislu prestolnično srce oslabljeno; ko le še, na eni strani kaotično, impulzivno in dezorientirano divja ter na drugi strani površno in medlo in aritmično utripa; ko le še iz dneva v dan vegetira, ko je pahnjeno in prisiljeno le še v golo preživetje, ki mu ritem in tempo namesto poštene in vsebinsko bogate poslovne ustvarjalnosti, intelektualne svobode in umetniške izvirnosti vse bolj določajo prikrito razvejana in hobotnično delujoča politično interesna omrežja, vzročno posledično povezana in zvezana v nevidno »svileno« pahljačo vprašljivih združb in »Organizacije«, lahko na tako »umetno pognojenih« tleh očitno najbolj bujno uspevata predvsem monokulturi »kafičev« ter ubogega, dezorientiranega, vsega naveličanega in praznega nizkocenovnega na eni in visoko »zadetega« in zasnifanega »turizma« na drugi strani.
Palača Kazina. Knjižnica. Tu so študentom in vsem zainteresiranim obiskovalcem na voljo najsodobnejši pripomočki za uspešno poglabljanje v študijsko literaturo in notografsko dokumentacijo. Foto: Dragan Arrigler
Vse to je morda celo precej samoumeven dosežek mest in krajev na enih drugih zemljepisnih širinah in dolžinah, za srednje evropsko prestolnico z ambicijo to tudi ostati in s tako bogato in izjemno zgodovino in preteklostjo ter s takšno kulturno vrednostno dediščino, kot jo ima Ljubljana, pa je to seveda nepojmljivo globok zdrs in degradacija vsega, za kar so delale in si prizadevale mnoge pretekle generacije v tem mestu ter v njegovi bližnji in daljni okolici.
Zato je bil toliko bolj fascinanten trenutek, ko so se prvega dne letošnjega študijskega leta, 3. oktobra 2022, v markantni Palači Kazina na Kongresnem trgu v Ljubljani prižgale luči ter mestu in svetu s svojim sijajem jasno oznanile, da je vendarle tudi v tem, že dolga leta vse bolj temačnem prestolničnem miljeju, vsaj v nečem vendarle zmagala svetloba!
Neoklasicistična palača, ki je bila zgrajena v letih od 1836 do 1838 pod vodstvom gradbenega mojstra Venceslava Vadlava in domnevno po načrtih inženirja Benedikta Müllerja, kot junija 2022 navaja revija Gradbenik, je bila nekdaj z gledališčem, kavarno, dvema čitalnicama in plesno dvorano zbirališče in stičišče izbrane ljubljanske družbe; od šestdesetih let 19. stoletja dalje, še zlasti pa potem, ko je bil leta 1896 zgrajen slovenski Narodni dom (današnja Narodna galerija), pa je veljala predvsem za osrednji kraj druženja Nemcev, ki so živeli na Kranjskem. Po prvi svetovni vojni se je počasi začel zaton njenih »slavnih« dni, po drugi pa je delila usodo mnogih slovenskih biserov stavbne dediščine, ki so bili porabljeni za bolj ali manj po(ne)srečeno stihijsko reševanje prostorskih stisk različnih institucij.
Oktobra 2022 pa je Palača Kazina, odeta v ves svoj nekdanji sijaj, a tudi v novi čas, z novim duhom ožarila in obogatila podobo, identiteto in srce slovenske prestolnice in države! V njej je dokončno steklo novo življenje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani! Točno tam, kjer je najbolj pravo mesto zanjo!
Palača Kazina. Znamenita Kazinska dvorana je s sijajno obnovljeno podobo dobila tudi novo ime. To je zdaj Dvorana Julija Betetta (1885 – 1963), poimenovana po slovitem slovenskem opernem maestru, pedagogu in koncertnem pevcu, basistu, ki je med svojim stalnim angažmajem v Dunajski dvorni operi (danes je to Dunajska državna opera) do leta 1922 nastopil več kot tisočkrat v vseh pomembnih vlogah basovskega železnega repertoarja. Leta 1923 je postal ravnatelj ljubljanske Opere, leta 1933 pa ravnatelj Konservatorija Ljubljanske glasbene matice, ki se je leta 1939 preimenoval v Akademijo za glasbo v Ljubljani. Julij Betetto je tako postal njen prvi rektor. Danes bi rekli dekan. Obstajajo pričevanja, da je prav Julij Betetto že pred davnimi desetletji menil, da bi morala biti Akademija za glasbo v Kazini. Tudi v tem smislu, torej, prelepa osrednja dvorana Palače Kazina upravičeno nosi njegovo ime. Foto: Dragan Arrigler
Palača Kazina. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani. In Dvorana Tria Lorenz. Foto: Dragan Arrigler
Umeščena na le nekaj deset metrov dolgo diagonalo s Slovensko filharmonijo, ki se med Plečnikovimi platanami odstira na jugovzhodnem vogalu Kongresnega trga, nedaleč od Glasbene matice na južno ležeči Vegovi, le lučaj od Cankarjevega doma na jugozahodu, v bližini Drame in slovenskega parlamenta ter Opere, je zdaj nastanjena ena najpomembnejših institucij slovenske kulture in gotovo najpomembnejša nacionalna glasbena ustanova, ki skrbi in bo skrbela, da z novimi rodovi glasbenikov in ustvarjalcev muzika in umetnost in plamen ustvarjalnosti v srcu slovenske prestolnice ne zamre in ne ugasne!
Pot do tega trenutka je bila dolga in naporna, a sanje so se uresničile! Prav tu, kjer so davnega maja 1989 odmevale besede pesnika Toneta Pavčka in je Majniška deklaracija v trideset tisoč glavi množici po svobodi in lepšem življenju koprnečih ljudi prebujala upe v novo, boljšo, svetlejšo prihodnost.
Eden se je zdaj, po triintridesetih letih prav tu vendarle uresničil! Palača Kazina je končno dobila novo podobo ter izjemno in žlahtno vsebino! To je velik dosežek za Ljubljano in za Slovenijo! Za vse nas. In nesporno ena najlepših slovenskih kulturnih zgodb preteklega leta.
Palača Kazina. Dvorana Julija Betetta. Saksofonist Lan Meden in pianistka Sae Lee na koncertu 7. februarja 2023. Foto: Dragan Arrigler
Zato, spoštovani bralci in bralke, vas lepo vabimo, da vsaj za kratek čas odvrnete pogled od vsega, kar letos nevredno velike pesniške sporočilnosti Franceta Prešerna, ki je tudi rad zahajal v Kazinsko dvorano, kazi s svojimi pomilovanja vrednimi ekscesi slovenski kulturni praznik; ter se z nami zazrete v prelepe podobe prenovljene Palače Kazine, ki jih je za naš portal posnel umetnik, mojster in fotograf Dragan Arrigler. In prisluhnete besedam Marka Vatovca, dekana Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je ob vsej skromnosti vendarle z vso svojo uglajeno vztrajnostjo, odločnostjo in vero v uresničenje ciljev, ki so si jih zadali, v veliki meri zaslužen, da lahko letošnjemu slovenskemu kulturnemu prazniku posvečamo prav to izjemno in čudovito zgodbo!
Dirigent in pedagog, redni profesor Marko Vatovec poučuje na Akademiji za glasbo zborovsko dirigiranje in zborovsko petje. Leta 1961 rojeni Koprčan je dekan Akademije za glasbo že drugi zaporedni mandat. Prvega je nastopil oktobra 2017. V istem letu, v katerem datira tudi začetek načrtovanja prenove Palače Kazina. Projekt je pripravil mariborski arhitekturni biro Styria Arhitekti pod vodstvom arhitekta Davida Mišiča s sodelavcema Boštjanom Šventom in Davorjem Fistrićem. Za konservatorsko plat je skrbela višja konservatorska svetnica Marija Režek Kambič. Prenova je bila izvedena v letih od oktobra 2020 do oktobra 2022. Gre za skoraj 5 tisoč kvadratnih metrov površin in investicijo, ki je s prenovo, nakupom novih glasbil in z DDV-jem znašala 20 in pol milijona evrov.
Dekan je danes ponosen in zadovoljen s tem, kar jim je uspelo, a se že zazira naprej in si, kot pravi, srčno želi, da bi še v tem mandatu pripeljal izgradnjo prizidka s koncertno dvorano do gradbenega dovoljenja.
Dekan Akademije za glasbo red. prof. Marko Vatovec, dirigent in pedagog za zborovsko dirigiranje in zborovsko petje. Foto: Dragan Arrigler
Veliko lepih, a tudi napornih dni in spominov je za vsemi, ki so si prizadevali, da bi glasba in mladi ljudje, ki so ji posvetili svoja življenja, lahko živeli, delali in se učili v lepem, spodbudnem, podpornem, estetskem in navdihujočem okolju.
Kaj je bilo pri tem najtežje?
»Najtežje je bilo v bistvu to, da se je vse precej dolgo vleklo. Proces je bil dolgotrajen sam po sebi in potem, ko smo prišli do tega, da je Univerza postala lastnica stavbe, jo je bilo potrebno še izprazniti, saj sta tu domovala Inštitut za novejšo zgodovino, in Arhiv RS, Plesna šola Kazina pa se je izselila že prej. Univerza je morala poskrbeti za nadomestne prostore Arhiva in potrebno je bilo počakati, da se je Inštitut za novejšo zgodovino lahko preselil na Prule, v prostore nekdanje gostinske šole. To je bil ta proces, ki je bil relativno dolgotrajen in naporen, pri čemer pa smo imeli močno podporo Univerze in njene službe za investicije, ki se je zelo zavzemala za to, da so postopki res tekli in privedli do uresničitve in selitve naše Akademije v Palačo Kazina. Seveda pa s tem naloge še ni konec, saj imamo še zmeraj odprte postopke za zemljišče, ki ga je takrat Univerza tudi kupila, kjer pa še zmeraj teče postopek urejanja etažne lastnine tudi s stanovalci sosednje zgradbe, ki je precej naporen. Tu je treba doseči, da se vsi postopki zaključijo, da se ta situacija dokončno razčisti, da gremo potem lahko v izdelavo dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja in torej v izgradnjo te dodatne koncertne dvorane in celotnega prizidka, ki ga za res nemoteno in uspešno delovanje potrebujemo, saj kljub selitvi vendarle še zmeraj delujemo tudi na Vegovi oziroma Gosposki, kjer imamo še kar nekaj učilnic, tako da dejansko za izvedbo vseh naših programov potrebujemo še nekaj dodatnega prostora.«
Palača Kazina. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani. V prenovljeni stavbi v decentni harmoniji sobiva staro in novo. Vizualna in glasbena umetnost se zlivata v estetsko dovršeno celoto. Nad konservatorsko platjo je bedela konservatorka Marija Režek Kambič. Arhitekti so nove »intervencije« v prostor umeščali sozvočno z vsem, kar so že tam našli. Na fotografiji zgoraj je strop Betettove dvorane. Spodaj: Tudi hodniki so enovito in kvalitetno oblikovani in že »dihajo« z glasbo in »obeležji«, ki sodijo k njej. Foto: Dragan Arrigler
V čem je zdaj problem, če je Univerza vendar kupila to zemljišče za prizidek?
Problem je v tem, ker so bile v zemljiški knjigi nekatere zadeve še nerešene in jih je potrebno rešiti, da se lahko v celoti vpišemo. Težava je v tem, da je tam en majhen košček zemlje, ki je bil v lasti Mestne občine Ljubljana in ga je MOL prepustila Univerzi, vendar v polnosti šele, ko bo urejen postopek etažne lastnine. In ker so na tej parceli postavljene neke drvarnice, ki so, resnici na ljubo, videti bolj podrtije kot eni uporabni prostori, so vendarle tam kot dejstvo, ki ga je seveda treba rešiti.«
Kdaj bo to?
»Naša želja je, da bi se to zgodilo čimprej! Se pa postopki precej vlečejo, tako da je res težko predvideti, kdaj bodo v celoti zaključeni.«
Prenova Palače Kazina je tekla pod projektantsko roko arhitekta Davida Mišiča iz mariborskega arhitekturnega biroja Styria Arhitekti. Kdo jih je izbral? Je morda Zavod za varstvo kulturne dediščine predlagal prav tega projektanta?
»Avtor in vodja projekta je bil res David Mišič, koordinatorja pa sta bila njegova sodelavca Boštjan Švent in Davor Fistrić. Kar zadeva drugi del vašega vprašanja, je pa tako, glejte, kot javna institucija smo morali izvesti javno naročilo za projektno dokumentacijo in v okviru tega je potem Univerza izbrala izvajalca zanjo.«
Ni pa bilo širšega javnega natečaja?
»Ne, to ni bilo. S temi vprašanji se je ukvarjala Univerzitetna služba za investicije; mislim pa, da je to povezano s tem, da je šlo v bistvu le za prenovo, ki ni dodatno posegala v prostor in tudi ne bistveno v samo konstrukcijo obstoječe stavbe. Bo pa predvidoma natečaj za novi prizidek.«
Palača Kazina. Dvorana Tria Lorenz, posvečena legendarni komorni skupini bratov Lorenz, violinista Tomaža, violončelista Matije in pianista Primoža Lorenza, ki je na domačih in tujih odrih uspešno glasbeno delovala več kot 50 let, od leta 1954 do 2007. Foto: Dragan Arrigler
Marsikdo se sprašuje, tudi Dragan Arrigler me je opozoril na vprašanje, zakaj Kazina ni več rdeča?
»Palača Kazina ni več rdeča, ker je Zavod za varstvo kulturne dediščine ugotovil, da je bila izvirna barva palače podobna tej, ki jo zdaj vidite na prenovljeni stavbi, rdeče pa je bila prebarvana veliko kasneje. Zavod za varstvo kulturne dediščine je pri obnovi zelo aktivno sodeloval, tudi tako, da je v nekih segmentih sodeloval pri notranji opremi in odrejanju nekaterih barvnih odtenkov prostorov. Ideja Zavoda je bila tudi ta, da naj bi imela vsak etaža značilnosti enega obdobja iz zgodovine te palače. Tej ideji so skupaj s projektanti sledili. Tu je z nami sodelovala konservatorka gospa Marija Režek Kambič in ona bi znala povedati o tem precej več podrobnosti.«
Kje je sedanji čas? V kleti!?
»O, ne! Sedanji čas je mansarda! Ta je bila narejena popolnoma na novo. Tu so učilnice za individualni pouk in vadnice. In naši študentje se tu res veliko zadržujejo ves dan do pozne noči, saj veste, da je Akademija za glasbo ob delavnikih odprta od sedmih zjutraj do desetih zvečer, ob sobotah od sedmih do treh popoldne in ob nedeljah od treh do desetih zvečer tudi zato, da študentom omogočimo čim boljše pogoje za učenje in vadbo, ki jih marsikateri tam, kjer stanuje, nima.«
Palača Kazina. Mansarda. To je popolnoma nov del stavbe. Današnji čas. Tu so vadnice in učilnice. Ob delavnikih je tu živo od 7. ure zjutraj do pozne desete zvečer. Ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 15. do 22. ure. Foto: Dragan Arrigler
Kakšno pa je sicer zdaj to vaše bivanje v »novem domu«? So sami plusi, je še vedno samo navdušenje? Ali so se zdaj, po štirih mesecih, že pokazale tudi kakšne težave?
»Eden od inženirjev mi je ob selitvi rekel, da je prvo leto, ko se vseliš v novo hišo, to hiša za goste; drugo leto je to hiša za prijatelje; tretje leto se pa lahko tudi sam zares vseliš!«
Zelo zanimivo! Prvič slišim…
»Ja… tudi sam nisem prej za to slišal… ampak je nekaj na tem. Za kaj gre zdaj tu, pri nas? Predvsem za neke tehnološke zadeve, ogrevanje in prezračevanje, reguliranje toplote in konvektorjev v posameznih prostorih, pa uravnavanje vlage, zlasti v kletnih prostorih, to tu in tam še ne deluje povsem tako, kot bi moralo. Tu se pojavljajo še določene napake, ki jih odpravljamo. Z vsem tem bomo seveda še imeli nekaj opravkov, vendar verjamemo, da bo na koncu vse tako delovalo, kot smo si zamislili. Moram pa reči, da tiste osnovne reči, ki so za nas najbolj pomembne, se pravi predvsem akustika posameznih prostorov, tu pa je, generalno gledano, prenova res zelo uspela.«
In ste kot glasbeniki zadovoljni?
»Nismo le zadovoljni, ampak smo zelo zadovoljni! Osebno sem bil presenečen, da je to tako dobro, saj je bil to eden mojih strahov, kaj se bo na koncu pokazalo. Akustika je lahko namreč pri takšnih prenovah zelo problematična, kar se je pokazalo, na primer, pri prenovi Filharmonije pa tudi Opere, kjer smo se srečevali s pripombami o tem, kako je bil rešen problem akustike. Mi pa smo, kot sem že rekel, s tem zelo zadovoljni. V tej naši stavbi akustika popolnoma ustreza našim potrebam in v Betettovi dvorani, ki je naša največja dvorana, akustika odlično zdrži tako solistične nastope, komorne ansamble kot tudi simfonični orkester.«
Palača Kazina. Dvorana Julija Betetta. Saksofonist Lan Meden in pianistka Sae Lee na koncertu 7. februarja 2023. Foto: Dragan Arrigler
Pa so Ljubljančani že sprejeli to dvorano za svojo? Imate občutek, da jo ljudje že dojemajo kot še eno koncertno prizorišče v mestu?
»Mislim, da je res tako. Redni obiskovalci naših abonmajev so se na te naše nove prostore že kar lepo navadili in radi zahajajo sem. Poleg tega smo opazili kar precejšnje zanimanje javnosti za ogled prostorov. Kot veste, smo imeli novembra dneve odprtih vrat, ki se jih je udeležilo presenetljivo veliko obiskovalcev. To je prav gotovo tudi odsev tega, da smo umeščeni v prestižni del mesta, da ima Palača Kazina novo vsebino in dejavnost, ki je tudi sicer odprta za javnost, tako da tudi v tem smislu stavba že živi in bo tudi v prihodnosti živela, kvečjemu le še bolj!«
Čutite torej odobravanje javnosti, da ste tu?
»Tako, ja. Vse je zelo dobro sprejeto. Ni nekih nasprotovanj z nobene strani. Menim tudi, da je bila prenova in izvedba kakovostna do te mere, da se niti bližnji sosedje ne pritožujejo in jih očitno ne motimo. Treba se je namreč zavedati, da je glasba tudi glasna in v tem smislu za koga moteča, ampak zaenkrat nismo prejeli še nobenih pritožb, kar pomeni, da stvari akustično tudi navzven zadovoljivo funkcionirajo.«
Palača Kazina. Betettova dvorana. Orgle so donatorsko darilo švicarske katoliške župnije St. Josef Horgen in so izdelek znamenite švicarske orgelske delavnice Kuhn. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je to donacijo prejela s sodelovanjem na donatorskem natečaju, ki ga je švicarska župnija razpisala, da bi orgle podarila nekomu, ki jih res rabi. Na natečaju so se zanje potegovali interesenti iz vsega sveta, župnija pa je izbrala ljubljansko Akademijo za glasbo. Pri tem Švicarji Ljubljančanom niso donirali le orgel, ampak tudi celotni transport iz Švice v Ljubljano in montažo v Betettovi dvorani. Foto: Dragan Arrigler
Klub Kazina pa vendarle še zmeraj ni zaživel?
»To je res. Klub Kazina še ni zaživel. Računamo, da bo polno zaživel v letnem semestru. Do zdaj namreč ni zaživel v smislu, da bi bila v njem neka gostinska ponudba, tu smo imeli še nekaj zadreg, nekaj vprašanj, ki smo jih morali rešiti. Načrtujemo, da bomo v kratkem objavili nov razpis in ga bomo oživili že v tem semestru.«
Dogaja pa se že v njem?
»Dogaja pa se že! Tu smo imeli že kar nekaj prireditev, vendar je zaenkrat možen dostop le skozi glavni vhod akademije; dolgoročno pa načrtujemo, da bo Klub odprt in dostopen za obiskovalce tudi z druge strani in ga bomo vsebinsko obogatili s prireditvami, ki bodo novost za Ljubljano. Načrtujemo, da bi bilo mogoče tu posedeti kot v kavarni, da bo pa to obenem tudi prostor, kjer se bodo odvijale prireditve.«
Novembra ste na dnevu odprtih vrat v povezavi s Klubom omenili, da boste odprli oddelek za jazz..?
»Res je. In od tistega dne do danes smo že uspeli akreditirati smer jazz v okviru študijskega programa glasbena umetnost, tako da bomo v študijskem letu 2023/24 že sprejemali prve študente na tej smeri.«
Prostora imate dovolj?
»Prostora imamo, pogojno rečeno, dovolj. Delujemo tukaj in na Vegovi in na Gosposki, tako da lahko nemoteno in kakovostno zagotovimo študijske pogoje.«
Palača Kazina. Tolkalistične učilnice so v kletnih prostorih. Dve manjši in velika. Na fotografiji je manjša vadnica s študentom Martinom Pinterjem. Foto: Dragan Arrigler
Študentje bodo tega verjetno veseli! Kaj pa to, da so v Palači Kazina? So to dobro sprejeli? Ali pogrešajo Stari trg?
»Kolikor lahko vidim in zaznam, smo vsi skupaj navdušeni, da smo lahko tukaj in je to za vse nas čudovito! Popolnoma drugače dihamo, kot smo prej v tistih nemogočih prostorskih pogojih.«
Tudi vsi profesorji?
Absolutno!
In tuji?
»Tudi! Moram poudariti, da so tuji profesorji tudi že prej in od nekdaj radi prihajali k nam, saj je kvaliteta in nivo znanja naših študentov izjemno visok, tako da prihajajo gostujoči profesorji z veseljem delat z njimi.«
V ničemer ni torej zaznati kakšne nostalgije za nekdanjim življenjem?
»Bilo bi skrajno čudno, če bi se pri komur koli kaj takega pojavilo, saj so bile razmere, v katerih smo delovali, res zelo, zelo slabe.«
Torej je popolnoma odveč vprašati, kako se tukaj počutite vi kot dekan?
»Kot dekan vam lahko povem tako, kot to pravijo tudi moji kolegi: zdaj pa res vsak dan prihajam v službo z velikim veseljem!«
In tudi dlje ostajate v njej…
»To je res! Ostajamo dlje, ker je dovolj prostora. Prej smo bili v takšni prostorski stiski, da smo profesorji čimprej odhajali tudi zato, da smo sprostili prostore, da so v njih lahko vadili študentje. Zdaj pa imamo na Akademiji vendarle toliko prostora, da se ni treba več umikati eden drugemu, ampak smo v teh lepih prostorih in ambientu eden ob drugem in se povezujemo, ustvarjamo, se družimo, učimo in lahko res v polnosti živimo glasbo!«
Palača Kazina. Prenovljena podoba in nova vsebina ste prinesli novo luč v »srčiko srca« slovenske prestolnice in države. Foto: Dragan Arrigler
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Dragan Arrigler
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU // hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Dragan Arrigler
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane.
