»Tja med kamne bom odložil otrdelo srce, da se omehča in oživi ob Tvojem telesu; tam, ob Tvojem vznožju je še prostor za moje poraze in ob Tvoje vzglavje bom odložil svoje nemoči; in tam, pri Tvoji srčni strani bom prislonil težo skrivnosti, ki mi dela temačne in boleče trenutke,« piše pesnik in frančiškanski pater Pavle Jakop v letošnji velikonočni pesmi. Že drugo leto sta njegova praznična himna in velika noč prežeti s koronavirusno resničnostjo. »Odpokliči že vendar angela smrti in naj postane ta velika noč mati našega skupnega ozdravljenja!« je p. Pavle lani za vse nas rotil Vstalega. In letos roti nas. »Bratje in sestre, ob tej veliki noči spustimo pomlad v svoje srce, prebudimo se in vstopimo v velikonočno zgodbo; odvežimo z verig naša hrepenenja, uglasimo strune naših harf na pesmi vstajenja in prisluhnimo melodiji velikonočne Aleluje!« Zgodi se! želimo vam in nam, dragi bralci in bralke! In naj bodo letošnji prazniki ob vsem in prav zato za vse pristna, resnična velika noč!

Foto: Ana Ašič

Pesem: p. Pavle Jakop

Uvod: Liza Kostevc in Ana Ašič

Foto: Ana Ašič

3. april 2021

Gospod, v Tvojem grobu je poleg Tebe

še veliko prostora,

zato lahko odložim tja vse,

kar bi moral že zdavnaj pokopati.

Tja polagam najprej virus, ki polni naše grobove,

tja prilagam naš strah, ki neti naše prepire;

tja med kamne bom odložil otrdelo srce,

da se omehča in oživi ob Tvojem telesu;

tam, ob Tvojem vznožju je še prostor za moje poraze

in ob Tvoje vzglavje bom odložil svoje nemoči;

v preddverju se znebim svojih oltarjev z maliki,

da ne bom zapravljal časa za lažna upanja;

in tam, pri Tvoji srčni strani bom prislonil težo skrivnosti,

ki mi dela temačne in boleče trenutke.

Gospod, naj bo v njem še kaj prostora za naše nezaupanje,

ki nas omamlja z dvomi in pobegi;

odstopi košček groba še naši samozadostnosti,

s katero zidamo obrambne zidove;

stisni v njegov kot še našo žalost,

ki nas zaliva zaradi odhodov bližnjih.

Ti, ki si za nas prelil sveto kri in daroval sveto telo,

nam daj vstati s Teboj v veselje življenja.

Naj iz Tvojega groba vzbrsti svoboda za nas,

naj vstanemo v mlado jutro,

da bomo začutili Tvojo prisotnost in ljubezen,

da  bomo sprostili svoja prijateljstva,

se poslovili od sumničavosti in zamer,

da naše srce ne bo hladen grob zate!

Bratje in sestre, ob tej veliki noči

spustimo pomlad v svoje srce,

spustimo nepovabljene, ki trkajo na vrata,

spustimo vanj vstalega Kristusa,

prebudimo se in vstopimo v velikonočno zgodbo;

odvežimo z verig naša hrepenenja,

uglasimo strune naših harf na pesmi vstajenja

in prisluhnimo melodiji velikonočne Aleluje !

Foto: Ana Ašič

Lani: »ŽENA, KAJ JOKAŠ? KOGA IŠČEŠ?«, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 11. april 2020, https://anaasicsic.com/2020/04/11/zena-kaj-jokas-koga-isces/