Predlog novega Gradbenega zakona je dvignil precej nezadovoljstva med arhitekti, ki med drugim v svojih stališčih in pozivih Ministrstvu za okolje in prostor očitajo, da je ministrstvo pri predlogu zakona enostransko sledilo volji Inženirske zbornice Slovenije, na prvem mestu interesom gradbenih inženirjev. Kako mag. Črtomir Remec, univ. dipl. inž. gr., predsednik Inženirske zbornice Slovenije, vidi to situacijo? Gre res za naperjenost in igro inženirjev proti arhitektom? Ali za kaj drugega?

Foto: designeverest.com

Sprašuje: Ana Ašič

Odgovarja: Mag. Črtomir Remec, univ. dipl. inž. gr., predsednik Inženirske zbornice Slovenije

Foto: Arhiv Inženirske zbornice Slovenije, designeverest.com

»Ne razumem, zakaj arhitekti zganjajo tak kraval, ker so rešitve v predlogu novega Gradbenega zakona predvsem v njihovo korist, še posebej s pridobitvijo vodenja del, za katera po mnenju Inženirske zbornice Slovenije sploh nimajo ustreznih kompetenc. Še posebej so sporne zavajajoče navedbe arhitektov, da bodo po novem prometni inženirji ali geodeti lahko vodili projektiranje stavb.«

Vendar v bistvu tudi inženirji niste zadovoljni s predlogom novega Gradbenega zakona. Kaj vas najbolj moti?

Najbolj nas moti, da novi Gradbeni zakon ne prinaša praktično nobene procesne izboljšave, ampak predvsem nove formulacije, ki bodo povzročile samo dodatno zmedo med uporabniki.

Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, pravi slovenski pregovor. Ste kaj pomislili, da nekomu zelo ustreza to, da so arhitekti in inženirji zaposleni s temi prepiri, medtem ko se za to »dimno zaveso« v resnici odvijajo »prave stvari«?

Ravno zato je bilo prvo stališče Inženirske zbornice Slovenije, da se ne želimo spuščati v nesmiselna obtoževanja z arhitekti, vendar glede na sistematično ponavljanje neresnic s strani številnih predstavnikov Zbornice za arhitekturo in prostor že pripravljamo ustrezno utemeljene zavrnitve njihovih zavajanj.

Komu v resnici to najbolj ustreza? In kdo v konkretnem kontekstu s tem največ pridobi?

Menim, da trenutne rešitve v predlogu Gradbenega zakona nikomur ne ustrezajo, zato ne vidim pravega razloga za nadaljevanje, razen če bi se Ministrstvo za okolje in prostor odločilo samo za nujne spremembe Gradbenega zakona, ki bi odpravile ključne birokratske ovire in skrajšale postopke.

Arhitekte je v zadnjih mesecih precej vznemirilo pismo anonimne »Gradbene iniciative« in potem še Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor, ki so ga slednji poslali na 54 uradnih naslovov, od Državnega zbora, ministrstev do vseh političnih strank, v katerem so opozorili na več spornih zadev tako na relaciji država – inženirji kot na nekatere, po njihovem mnenju, sporne relacije znotraj Inženirske zbornice Slovenije. Nimamo torej samo boja med arhitekti in inženirji, ampak tudi boj med inženirji samimi in znotraj Inženirske zbornice!?

Stališče Upravnega odbora Inženirske zbornice Slovenije je, da na nepodpisane zadeve ne odgovarjamo, osebno pa menim, da glede na trenutno predlagane rešitve v novem Gradbenem zakonu, celotno zakulisno dogajanje ni prineslo želenih rezultatov, razen ponovnih nasprotovanj med arhitekti in inženirji.

Foto: designeverest.com

Iz pisma je razbrati očitke Inženirski zbornici Slovenije o njenem »zaslužkarstvu« in finančnem okoriščanju na račun osebnega premoženja članov, o spornosti nadzornikov Inženirske zbornice Slovenije in nadzorov, o navzkrižju interesov, ko so nadzorniki istočasno zaposleni v konkurenčnih podjetjih preiskovanih članov Inženirske zbornice Slovenije. So očitki utemeljeni? Se je Inženirska zbornica kaj zamislila in poglobila v to?

Inženirska zbornica Slovenije je očitke obravnavala in sprejela ustrezne korektivne ukrepe. Rezultati ankete o zadovoljstvu članov izkazujejo, da so ti v splošnem zadovoljni, sprejeli pa smo tudi predloge za izboljšave. Oboje je objavljeno tudi na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije.

V pismu so tudi izražene pobude in pozivi po spremembah v sami zbornični organiziranosti, kjer pozivajo k eni enotni zbornici vseh inženirskih strok, ki sodelujejo pri graditvi objektov, kot je že bilo nekoč; ali pa k formiranju posameznih samostojnih zbornic vsake inženirske stroke posebej. Potem ko so se že pred dvajsetimi leti osamosvojili arhitekti, ste nedavno imeli v Inženirski zbornici še en tak poskus osamosvojitve?

Na zboru gradbenikov je bila sprejeta odločitev, da začnejo s postopki za odcepitev od Inženirske zbornice Slovenije in imenovana je bila delovna skupina, katere predstavniki so se tudi oglasili pri resornem ministru. Vendar glede na odgovore in predloge izboljšav članov v zadnji anketi teh namer ni bilo zaznati.

Ste sicer predsednik Inženirske zbornice Slovenije, a ste tudi gradbeni inženir. Kaj je vaša »intimna opcija«? Inženirska zbornica Slovenije? Ali samostojna zbornica gradbenih inženirjev?

V sosednjih državah imamo različno zbornično organiziranost. V Avstriji so skupaj združeni inženirji in arhitekti, nasprotno so na Hrvaškem tudi vse inženirske stroke v ločenih zbornicah, Italija in Madžarska pa imata podobno organizacijo, kot je pri nas. Osebno sem najbolj naklonjen avstrijskemu modelu, ker tudi organiziranost današnjih zbornic v temelju izhaja iz avstro-ogrskega krovnega zakona o inženirskih zbornicah, sprejetega leta 1913.

V aktualnem dogajanju se bolj ali manj odkrito tu in tam skuša vplesti tudi trenutnega notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je prav tako gradbeni inženir; in se mu skuša pripisati nekakšno posebno vlogo, ki da jo imata tako on; in zato z njim Inženirska zbornica, v kontekstu spreminjanja obstoječega gradbenega zakona in »ekspanzivnega ukinjanja projektantske vloge arhitektov«. Je kakšno zrno resnice v tem? 

Glede na trenutno slabše rešitve novega Gradbenega zakona za člane Inženirske zbornice Slovenije in še posebej vodje del, ki so večinoma gradbeni inženirji, ne vidim vloge aktualnega notranjega ministra. Je pa res, da je bil na zboru gradbenikov aktiven podpornik odcepitve matične sekcije gradbenih inženirjev od Inženirske zbornice Slovenije.

Foto: Arhiv Inženirske zbornice Slovenije // Mag. Črtomir Remec, univ. dipl. inž. gr., predsednik Inženirske zbornice Slovenije

»Pooblaščeni arhitekti, predvsem tisti zaposleni na Ministrstvu za okolje in prostor, ki skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor pripravljajo Gradbeni zakon, odvzemajo pooblastila kompetentni stroki za zagotavljanje varnosti objektov, kot edinemu javnemu interesu in jih podeljujejo sami sebi, da zaposlijo nezaposljiv in odvečen kader v državi« so v pismu zapisali mariborski inženirji in tehniki. To je tisto, zlasti zadnjih nekaj besed, kar je pretreslo arhitekte. In v bistvu tisto, kar težko pelje h konstruktivnemu sodelovanju in dobri komunikaciji med inženirsko in arhitektsko stroko, se vam ne zdi!?

Žal z novo vlogo arhitektov pri vodenju del po novem predlogu Gradbenega zakona te trditve postajajo resnične, medtem ko je pri vodenju projektov za stavbe vsaj zame večji izziv v pomanjkanju potrebnih strokovnih in vodstvenih kompetenc na obeh straneh.

Zanimivo je, vsaj tako je videti, da tudi sicer največ inženirskega nezadovoljstva prihaja iz mariborskega območja!? Lahko to pojasnite?

To se vleče že od ustanovitve Inženirske zbornice Slovenije, ko so Mariborčani za en dan prehiteli Ljubljano z ustanovitvijo svoje zbornice, vendar je bila potem dosežena  kompromisna rešitev, da je sedež Inženirske zbornice Slovenije ostal v Ljubljani. Pozneje je bila sicer ustanovljena še regijska pisarna s svojimi prostori v Mariboru, vendar ni nikoli v celoti zaživela. Kakorkoli, v Mariboru je za Ljubljano največ članov, med katerimi je veliko odličnih inženirjev in prejemnikov nagrad Inženirske zbornice Slovenije, ki pa imajo lahko tudi drugačna mnenja in predstave o zbornici.

Če v tem kontekstu arhitekti opozarjajo na to, da bodo spremembe in predlog novega Gradbenega zakona pripeljale do »degradacije okolja in prostora«; na drugi strani mariborski inženirji zaradi že obstoječega Gradbenega zakona v svojem pismu opozarjajo na »degradacijo in vprašljivost nadaljnjega obstoja poklica gradbenih inženirjev«. So te nevarnosti po vašem mnenju realne?

Nevarnost degradacije področja delovanja ali stroke je v današnjih nepredvidljivih časih gotovo vedno prisotna, lahko pa pravočasno sprejemamo korektivne ukrepe in menim, da Inženirska zbornica Slovenije to uspešno počne že vrsto let. Eden od dokazov za to je današnje odlično stanje v gradbeništvu, ki temelji tudi na naši pobudi v kriznem letu 2013 za ustanovitev Zbora za oživitev in razvoj gradbeništva.

Slovenski državljani si prav gotovo ne želimo ne degradacije prostora in ne degradacije poklica gradbenih inženirjev! Kakšna bi bila po vašem mnenju Salomonova rešitev, ki bi pomirila strahove, strasti in nasprotja tako med arhitekti in inženirji; kot tudi med inženirskimi strokami samimi?

Menim, da ne potrebujemo Salomonove rešitve, ampak zgolj nujne popravke Gradbenega zakona, ki bodo odpravili nepotrebne administrativne ovire in omejevanje dela kompetentnih strokovnjakov.

Foto: designeverest.com