»Lovec tretjega tisočletja naj bi bil predvsem naravovarstvenik in šele nato regulator v naravi. Lovci smo tisti, ki smo poklicani in se deklariramo kot varuhi narave, vendar se moramo pri tem ozreti okoli sebe in sodelovati tudi z drugimi, ki imajo enake oziroma podobne cilje in poglede, pa čeprav so včasih kritični do nas. Ena takih oseb je tudi gospa Ana Ašič, žurnalistka, raziskovalna novinarka, urednica in lastnica elektronskega medija, ki veliko piše tudi o okolju in naravi; oseba z velikim in širokim srcem, predvsem kadar gre za zaščito ogroženih vrst živali. Je velika zagovornica in varuhinja velikih zveri, predvsem medveda in risa. Skozi njej lastno ter svojevrstno kritično in provokativno pisanje pri bralcu spodbuja razmišljanje in postavljanje novih vprašanj.« Več…
Tag: velike zveri
VELIKE ZVERI SO PRINESLE VSAJ DVE VELIKI VPRAŠANJI. PRVO JE BIODIVERZITETA IN SOBIVANJE VREDNOT. DRUGO PA, KJE SE USTAVI DENAR, NAMENJEN KMETOVALCEM?
Online konferenca ki jo je to sredo, 18. novembra, Federacija evropskih lovskih zvez pripravila skupaj z evropsko parlamentarno lobistično skupino »Biodiverziteta, lov, podeželje« ali kot se je nekdaj imenovala in je še danes njeno ustaljeno ime »Hunting Intergroup«, je ob ponavljanju argumentov iz železnega repertoarja evropskih ljudskih strank in njihove nenaklonjenosti velikim zverem, zlasti volkovom, ter pogojevanju sobivanja evropskega lovstva in podeželja z njimi izključno s spremembami habitatne direktive ter s pritiskom za premik velikih zveri med manj strogo varovane vrste, vendarle prinesla tudi dve (staro) novi, tehtni, veliki vprašanji. Več…
TRAJNOSTNO »GOJIŠČE KORUPCIJE«
Trajnostno je del okoljevarstvenega besednjaka, ki ga je v preteklih desetletjih že več slovenskih raziskovalcev okoljevarstvenih paradigem postavilo pod vprašaj, najbolj prof. dr. Janez Marušič z ljubljanske Biotehniške fakultete, ki je večkrat opozoril, da je pojem produkt slovenske gozdarske šole in gozdarskega pogleda na gospodarjenje z gozdovi na tak način, da v bistvu v gozdu ohranjaš zgolj nekakšen dolgoročni status quo, ki danes in jutri omogoča ekonomsko in vsakršno izkoriščanje naravnih virov v določenem obsegu »za nas in za naše zanamce«. Več…
TRAJNOSTNO GOZDARSKO IZRABLJANJE DIVJADI IN VELIKIH ZVERI? ALI VAROVANJE Z VZDRŽNOSTNO PARADIGMO?
Ker predstavniki kompetentnih nevladnih organizacij s področja varovanja narave in okolja govorijo jezik vzdržnostnega upravljanja z velikimi zvermi, ki je tudi sestavni, integralni, samoumevni ter nerazdružni del in jezik evropske habitatne direktive; predstavniki interesnih skupin in strokovnjaki s prof. dr. Klemnom Jerino na čelu, ki so preglasili vse druge, pa govorijo kvečjemu gozdarski jezik trajnostne rabe naravnih virov in trajnostnega upravljanja z velikimi zvermi, je vzajemno reševanje in iskanje ustreznih, za vse sprejemljivih rešitev praktično nemogoče, ker ni »skupnega jezika« in ga na ta način tudi ne more biti! Več…
NUJNI ZMERNEJŠI POGLEDI. NA DVAJSET TISOČ ODTENKOV SLOVENSKE LOVSKO ZELENE. IN IZZA PUŠKINE CEVI NA DRUGO STRAN.
Lovci so res tisti, ki streljajo. In tudi tisti, ki streljanje najbolj goreče zagovarjajo, si zanj prizadevajo in ga tudi z vsemi sredstvi opravičujejo. A spet ne zmeraj. In ne vsi. Pa tudi ne vsakega streljanja. In tudi ne vsakega odstrela. Nasprotno! V slovenski lovski organizaciji, ki ima več kot 20 tisoč članov, dejansko obstaja velika mnenjska »biodiverziteta« in pluralnost ter tudi veliko razdvojenosti, ki se sicer navzven morda res ne vidi zelo jasno in eksplicitno, a to nikakor ne pomeni, da je ni! Več…
VEM, KAKŠEN LAHKO POSTANEŠ, ČE NE PIJEŠ IZ ROK LJUBEZNI
Osebna odgovornost je med državljani te države živa in močna in toliko trdno vendarle prisotna, da smo do zdaj uspeli preživeti vsa dolga desetletja tudi najbolj brutalnega političnega lomastenja, pa jo bomo zdaj ob koronavirusu opustili!? Lepo prosim! Večina želi živeti in preživeti to! Poleg razkroja pljuč, je razkroj zdrave pameti tisto, kar je očitno pri tem virusu najbolj nevarno! Pa seveda razcvet represije. Ta se pod krinko koronavirusa morda malce preveč spretno in živo plazi med nas ter ustvarja za zdravje vsakega od nas in družbe nevarno ozračje, diskurz in resničnost, ki s svojo nelogičnostjo in kontradiktornostjo na eni strani; in z vsemogočnostjo in vsepričujočnostjo na drugi, potiska ljudi v vse bolj brezizhoden položaj, stisko pa tudi v gnev, agresijo in revolt. Več…
VSI KONFLIKTI MED LJUDMI IN VELIKIMI ZVERMI SO ZASENČENI Z MEDČLOVEŠKIMI KONFLIKTI O VELIKIH ZVEREH
Iz primerov po vsej Evropi vemo, da se volkovi vračajo v nekdanje habitate. Mnoge različne študije po svetu, Evropi in v Sloveniji so pokazale, da ima pobijanje volkov nasprotni učinek od želenega. Poleg tega dopuščanje odstrela volkov ne vodi k trajnostnemu sožitju, sploh pa ne pod pretvezo družbene nesprejemljivosti. Zaradi vpletenosti močne človeške komponente so takšni konflikti podkrepljeni s čustvi. Ta čustvena komponenta je eden od treh glavnih razlogov za dovoljeni lov na volkove, je ugotovila Evropska unija v svojem lanskem poročilu. Primerne električne ograje, pastirski psi, nočne ograje in celo pastirji so ključ za premik naprej, kar je s svojim zgledom potrdil primer nemške zvezne dežele Spodnje Saške. Več…
DRAMA V KOČEVSKEM GOZDU. IN, KJE SO VSI TI MEDVEDI, VOLKI IN RISI?
Ob poročanju medijev, še posebej pa ob vpitju kmečkega lobija, ki trdi, kako je teh živali preveč, se sprašujem, kje so. Živim na Kočevskem, v osrčju življenjskega prostora rjavega medveda. Kot naravoslovni fotograf sem izjemno veliko v naravi. Pa sem vse lansko leto šele konec poletja prvič in edinkrat videl medveda: srečal sem medvedko s tremi mladiči. Kje so torej vsi ti medvedi, volki in risi? Pa ne samo to. Kje je jelenjad? Kje so srnjaki? Kam so izginili zajci? Kje so divje mačke? Kje so hermelini? In kune? Vse manj in manj jih je. Ali se kdo vpraša, kaj je narobe? Kar nekaj odgovorov poznamo vsi, a si pred njimi zatiskamo oči. Več…
NE INTERVENTNO! STROKOVNO PRAVILNO IN LOVSKO ETIČNO ZMANJŠEVANJE ZVERI!
V zadnjem letu lahko zasledimo, predvsem pri rejcih drobnice in pašne živine, močan odpor do volka in medveda. Razumljivo, da odpor do velikih zveri izražajo tisti, ki so neposredno prizadeti, pa čeprav za povzročeno škodo dobijo odškodnino. Težko dojamejo, da je rezultat njihovega truda končal v želodcu plenilca in ne na trgu. Verjetno se bomo sčasoma privadili, da bomo del »davka« morali plačati tudi naravi in ne samo državi! Kot primer naj navedem razmišljanje Kennetha Kinga, lastnika posestva v Zimbabweju. Na ogromni površini, ki je dobro ograjena, prideluje papriko, ki jo v svojem obratu suši in zmelje ter prodaja širom sveta. Slabo polovico pridelka mu pojedo pavijani. Na mojo pripombo, da naj na vrhu ograje napelje žico, ki bo pod električno napetostjo, mi je odvrnil, da morajo pavijani tudi od nečesa živeti; in da so bili oni tu že pred njim! Več…
MED VELIKIMI ZVERMI IN JAVNOSTJO. LOVCI. NA TEMNI? ALI SVETLI STRANI SILE?
Med najrazličnejšimi odtenki zelene, s katerimi je bilo z okoljskimi in naravovarstvenimi temami tudi na Slovenskem močno obarvano minulo leto, je bila lovsko zelena prav gotovo med bolj opaznimi. To gre v prvi vrsti pripisati kontroverzni vlogi, ki so jo lani slovenski lovci odigrali ob sprejetju in izvršitvi spornega interventnega zakona o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave ter z vsem, kar se je s tem prebudilo tako v lovski kot tudi v širši javnosti. Ali je bilo torej minulo leto za slovenske lovce in z njimi tudi za slovensko družbo prelomno? Kakšno bo letošnje? In, ali kljub predsedniški kontinuiteti v Lovski zvezi Slovenije prihaja čas velikih sprememb za vse? Več…