Iz primerov po vsej Evropi vemo, da se volkovi vračajo v nekdanje habitate. Mnoge različne študije po svetu, Evropi in v Sloveniji so pokazale, da ima pobijanje volkov nasprotni učinek od želenega. Poleg tega dopuščanje odstrela volkov ne vodi k trajnostnemu sožitju, sploh pa ne pod pretvezo družbene nesprejemljivosti. Zaradi vpletenosti močne človeške komponente so takšni konflikti podkrepljeni s čustvi. Ta čustvena komponenta je eden od treh glavnih razlogov za dovoljeni lov na volkove, je ugotovila Evropska unija v svojem lanskem poročilu. Primerne električne ograje, pastirski psi, nočne ograje in celo pastirji so ključ za premik naprej, kar je s svojim zgledom potrdil primer nemške zvezne dežele Spodnje Saške.

Foto: Nika Sever

Odziv: Nevenka Lukić Rojšek

Foto: Paul Nicklen, Nika Sever, Janez Papež

Konflikti med človekom in velikimi zvermi se skoraj vedno sprevržejo v konflikte med ljudmi o naravi. V zadnjih stotih letih se vrste velikih zveri, kot sta volk in medved, znova vračajo v številne dele Evrope, kjer so bile v preteklosti skoraj iztrebljene. Na primer v Avstrijo, kjer so lani potrdili že drugi trop volkov. Res ima večina Evropejcev pozitiven odnos do vrnitve velikih zveri v naše gozdove in v njihove historične habitate, a na drugi strani obstajajo glasne skupine ljudi, ki jih vrnitev divjih zveri moti, kar lahko hitro privede do konflikta.

Če se osredotočimo na konflikt med človekom in divjimi živalmi ter na načine, kako lahko trajnostno sobivamo z divjimi živalmi v prihodnosti, moramo priznati, da so skoraj vsi konflikti med »ljudmi in velikimi zvermi« zasenčeni s človeško – človeškimi konflikti o velikih zvereh. Zaradi vpletenosti močne človeške komponente so takšni konflikti podkrepljeni s čustvi. Ta čustvena komponenta je eden od treh glavnih razlogov za dovoljen lov na volkove, je ugotovila Evropska unija v svojem lanskoletnem poročilu.

V Evropi so pogosti konflikti med predstavniki nevladnih organizacij za zaščito in ohranjanje narave, za zaščito živali ter lovci in interesnimi skupinami rejcev. Če se ti spori med organizacijami rešijo, se lahko končno doseže dogovor o ukrepih za ublažitev spora med človekom in velikimi zvermi. Takšen dogovor so dosegli rejci, lovci, kmetje in nevladne organizacije v Nemčiji, ko so skupaj sprejeli strategijo za upravljanje volkov v Nemčiji.

Nemška Spodnja Saška zgledna, kljub zadnji ekscesni odločitvi zveznega parlamenta

Res je sicer, da so decembra 2019 v Nemčiji v zveznem parlamentu izglasovali in sprejeli odločitev, da se lahko odstrelijo volkovi, ki povzročajo resno škodo človekovemu premoženju; pred tem so dovolili odstrel le tistega volka, ki ogroža človeka. Da bi se takšni odstreli izvedli, ni znano. So pa opozorjeni, da gre za izigravanje habitatne direktive, saj takšne odločitve glede na oktobrsko razsodbo EU sodišča sploh ne bi smeli sprejeti. Še vedno mora kmet dokazati, da mu volkovi kljub vsej zaščiti, povzročajo večkratno škodo na premoženju. Ob tem je nujno tudi poudariti, da število pobitih volkov ni vnaprej določeno z odloki, kot je to pri nas. Z odločbo dopuščajo odstrelitev več osebkov iz istega krdela, tudi celo krdelo, ki povzroča večkratno škodo, kljub vsem zaščitnim ukrepom. Čeprav deli Nemčije veljajo za dobro prakso sobivanja z volkom, pa gre tu za kršenje habitatne direktive, na kar že opozarjajo različne organizacije in Evropska komisija.

Foto: Janez Papež

Velikim zverem nenaklonjene skupine v več delih Evrope zdaj na vse pretege hitijo s pritiski za odstrel volkov in medvedov po tem »nemškem zgledu«, obenem pa javnosti zamolčijo bistvene podrobnosti, predvsem pa prevladujoče dobre prakse in s habitatno direktivo skladno upravljanje z volkovi, na kar želim opozoriti slovensko javnost.

Leta 2017 je nemška zvezna dežela Spodnja Saška objavila nove podatke o populaciji volkov in o škodi povzročeni rejcem. Rezultati so potrdili, da se kljub naraščanju števila volkov, škoda na rejnih živalih, predvsem zaradi boljše zaščite, zmanjšuje. To je še ena pomembna potrditev, da lahko z ustreznimi zaščitnimi ukrepi učinkovito zmanjšamo tveganje napadov volkov na rejne živali.

Prvi trop volkov se je v Spodnji Saški naselil leta 2013. Po letu 2013 je prišlo kar nekaj volkov in populacija volkov se je povečevala. Po podatkih Deželne lovske zveze Spodnja Saška je do konca leta 2017 na tem področju 14 volčjih tropov. Njihove nove številke iz septembra 2018 kažejo, da so opazili še 6 novih parov volkov. En trop se je naselil tik na meji z Nizozemsko.

Kljub naraščanju populacije volkov na Spodnjem Saškem se je število napadov na rejne živali zmanjšalo za približno 50%, kar nasprotuje mnogim trditvam, da se s povečanjem populacije volkov, poveča tudi število napadov na rejne živali. Leta 2017 so rejci v Spodnji Saški zabeležili 159 napadov, v katerih so volkovi uplenili 403 živali; leta 2018 po uvedbi ustreznih zaščitnih ukrepov za zaščito rejnih živali je bilo prijavljenih 115 napadov volkov, volkovi so uplenili 280 rejnih živali. Takšno zmanjšanje napadov volkov na rejne živali, kljub povečanju populacije volkov, kažejo pozitiven učinek ustreznih ukrepov za zaščito rejnih živali.

Dobra praksa

Deželna vlada in druge organizacije na Spodnjem Saškem so zadnja leta resno vlagale vse napore v izvajanje ustrezne zaščite rejnih živali pred napadom velikih zveri. Sredstva so namenili predvsem obveščanju rejcev, zagotavljanju materialne podpore in pomoči pri izvajanju zaščitnih ukrepov. Močan upad napadov volkov na rejne živali je bil jasen pokazatelj, da volkovi poiščejo druge vire hrane, predvsem seveda divjad v gozdovih.

Iz primerov po vsej Evropi vemo, da se volkovi vračajo v nekdanje habitate. Mnoge različne študije po svetu, Evropi in v Sloveniji so pokazale, da ima pobijanje volkov nasprotni učinek od želenega. Poleg tega dopuščanje odstrela volkov ne vodi k trajnostnemu sožitju, sploh pa ne pod pretvezo družbene nesprejemljivosti. Primerne električne ograje, pastirski psi, nočne ograje in celo pastirji so ključ za premik naprej, kar je s svojim zgledom potrdil primer Spodnje Saške.

Foto: Janez Papež

Pravilno varovanje in upravljanje s čredo zaščiti rejne živali ne le pred plenilci, temveč tudi pred ekstremnimi vremenskimi vplivi, boleznimi in poškodbami. Praksa varovanja rejnih živali je stara več stoletij in je tradicija na številnih gorskih območjih v Evropi. Vendar pa je na območjih, kjer so plenilci sčasoma izginili, izginilo tudi znanje o pašništvu in primernem varovanju pašnih živali. Na številnih območjih, kamor se danes volk, medved, ris in zlati šakal vračajo, se morajo ljudje ponovno poučiti in uporabljati učinkovite načine varovanja in upravljanja z rejnimi živalmi.

Da bi podprla vse te učinkovite ukrepe zaščite rejnih živali na območjih pojavljanja medveda in volka, se je Evropska komisija odločila, da bo državam članicam v celoti povrnila stroške zaščite rejnih živali. Evropska komisija je sklenila, da lahko kmetje in rejci prejmejo polno nadomestilo za naložbe in škodo. Natančneje, nadomestilo zajema naložbe v zaščitne ukrepe in povračilo škode, ki jo povzročijo velike zveri, na primer volkovi in medvedi, tudi šakali. Poleg tega kmetje prejmejo tudi polno nadomestilo za posredne stroške. Do zdaj so morali kmetje in rejci sami kriti 20 % stroškov. Ta odločitev je velika naložba v pomoč ljudem pri prilagajanju na nove okoliščine. Vir: (EU: Costs For Livestock Protection And Damages Can Now Be Fully Compensated, 12.11.2018:https://wilderness-society.org/eu-costs-for-livestock-protection-and-damages-can-now-be-fully-compensated/)

Zajeti neposredni in posredni stroški

Rejcem bodo povrnili celoten vložek pri gradnji električnih ograj,  pri nakupu primernih pastirskih psov, ipd. Ti ukrepi bodo pomagali pri boljši zaščiti rejnih živali pred napadi velikih zveri, kot sta volk in medved. Države članice lahko zdaj v celoti krijejo vse veterinarske stroške za nego od velikih zveri poškodovanih rejnih živali ter tudi iskanje in reševanje pogrešanih rejnih živali. Bistvo tega je, da lahko države članice zdaj zahtevajo povračilo 100% stroškov za pripravo in ukrepe sobivanja, da bi se lažje in hitreje prilagodile na vrnitev velikih zveri v Evropo.

Evropska komisija je že pred časom izpostavila, da je primerna zaščita rejnih živali ključ do sobivanja z naravo.

Evropska komisija je omogočila pridobitev polnega nadomestila kmetom in rejcem za zaščitne in preventivne ukrepe, na žalost pa je odvisno od vsake posamezne države članice EU, kako bo izkoristila to odločitev in se zavzela za polno 100 % nadomestilo rejcem, ki se ukvarjajo z živinorejo na področju velikih zveri; ter rejcem na območjih, kjer obstaja možnost pojava velikih zveri. Sredstva so na voljo prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in skladov državnih pomoči.

Trditev, da so zaščitni ukrepi predragi in je odstrel velikih zveri bolj učinkovit, je tako postala še manj relevantna. Številne študije so pokazale, da dovoljenje za lov dejansko povečuje krivolov, kar povzroča veliko težav pri zaščiti ogroženih vrst. Ustrezni ukrepi za zaščito živine pa so se izkazali učinkovitejši od rednega odstrela volkov. Vir: Amendments to the State aid Guidelines for the agriculture sector to better address damages caused by wolves and other protected animals, 8.11.2018: https://ec.europa.eu/info/news/amendments-state-aid-guidelines-agriculture-sector-better-address-damages-caused-wolves-and-other-protected-animals-2018-nov-08_en

Eden glavnih konfliktov je škoda, ki jo lahko povzročijo velike zveri, zlasti volk nad preslabo zaščitenimi rejnimi živalmi. A brez potrebne podpore vlade (npr. s pravočasnimi in poučnimi informacijami, z nadomestili za zaščitne ograje za zaščito rejnih živali ali nadomestilo za od volka napadene rejne živali) lahko napadi volkov na slabo zaščitene rejne živali in škandalozno poročanje v medijih vplivajo na negativni odnos javnosti do velikih zveri. V nekaterih primerih to vodi v povečan krivolov. Torej je zaščita rejnih živali ključna za zmanjšanje konflikta med rejci in velikimi zvermi.

Glavni temi, ki ju je treba obravnavati, saj sta vodilo za učinkovito zaščito rejnih živali pred napadi velikih zveri sta: administrativne ovire, pri tem je najpomembnejši poudarek na tem, da se je za učinkovito zaščito rejnih živali pred napadi velikih zveri potrebno hitro odzvati; in sprejetje ukrepov za zmanjšanje konfliktov med velikimi zvermi in ljudmi ter škode nad človekovo lastnino.

Foto: Paul Nicklen

Za podporo skupnostim, ki živijo na območju velikih zveri, in rejcem za preprečevanje napadov velikih zveri na rejne živali lahko zdaj organizacije črpajo iz Evropskih skladov. Da bi lahko minimizirali konflikte med ljudmi in velikimi zvermi ter tiste med ljudmi samimi EU priporoča upoštevanje naslednjih priporočil:

• Poenostavite postopek prijave tako, da bodo obrazci prijave poenostavljeni in prilagojeni posameznemu kmetu.
• Povečajte financiranje na 100 %, tako da vključite tudi stroške vzdrževanja in dodatnih del ter stroške opreme.
• Izvajajte ukrepe in pomnožite število orodij, ki se uporabljajo za podporo sobivanju.
• Zahteve za finančno podporo podajte bolj učinkovito.
• Vključite lokalne svetovalce, ki bi lahko svetovali, usposabljali in podpirali potencialne upravičence.
• Politične stranke naj jasno in objektivno govorijo o prisotnosti velikih zveri in prebivalstvu sporočajo, da je potrebno uporabljati preventivne ukrepe.

Ta priporočila se spodbujajo in izvajajajo v okviru nove skupne kmetijske politike. Evropa si bo prizadevala za sožitje ljudi z velikimi zvermi, kjer so rejne živali učinkovito zaščitene. Za dosego tega cilja državam članicam zagotavlja finančno in vse druge vrste podpore.