»Ljudje bodo ta dan seveda spet v dobri veri izbirali »manjše« zlo in se potem spet »post festum« in, ko bo že za vse prepozno, tolkli po glavi in soočili z neizpodbitno resnico, da zlo, naj je manjše ali večje, v svojem bistvu ostaja zlo; in torej kal, iz katere nikoli ne zraste nič drugega kot trpljenje. Tako da lahko vsem, ki tako zelo »pogrešajo« moje stališče pred prihajajočo nedeljo, naj gre za evro volitve ali vse štiri referendume, rečem le to, da najverjetneje nič od tega letos ne bo prineslo drugega kot novo zlo in novo trpljenje, kot je to zmeraj, ko postane resnica žrtev »zarolane« neresnice; ko postane resnica ujetnica vabljivega, a v bistvu strahotnega in smrtnega vrtinca, iz katerega se eni nikakor nočejo, drugi pa ne morejo več rešiti; in potem imamo to, pred čimer stojimo danes: karkoli bo v Sloveniji in Evropi zmagalo, bo prej ko slej na en ali drug način slabo! Za naravo. Za okolje. Za prostor. Za ljudi. Za mir. Za življenje. In na koncu za vse.« Več…
Tag: prostor
POENOTENA POLITIKA. OKOLJSKE KATASTROFE. IN, VETRNE ELEKTRARNE KOT SIMBOL, KAKO SE NE SME DELATI!
»Razne katastrofe, ki jih je povzročil človek, kot so požar v Kemisu na Vrhniki, nesreča v Melaminu v Kočevju, kanalizacija prek vodovarstvenega področja, z gnojnico in strupi umazane vode, centralno odlagališče smeti v Ljubljani na Barju, zanemarjanje potresnih in protipožarnih normativov, zastrupljanje ozračja s TEŠ 6, ideje o širitvi avtocestnih pasov, pa načrtovane vetrnice na Pohorju in drugod; kot tudi katastrofe, ki so posledica delovanja narave, potres v Posočju, poplave v Železnikih, sedanje poplave po Sloveniji, in tako naprej, so dokaz, da je včasih nemoč človeka veliko večja, kot si lahko zamislimo. Tudi posledice se nepredvidljivo hujše. In enako velja za vojne, ki jih povzročajo enako misleči oblastniki.« Več…
V TAKIH OKOLJIH SE SKORAJ VSI POZNAJO, VSI VSE VEDO, VSI SO ZA RAZVOJ, VSEM JE PRI SRCU NARAVA IN NIHČE NI ZA NIČ ODGOVOREN!
»Razumeti moramo, da imamo reliefno razgibano, gozdnato in vodnato državno ozemlje, a skromne kmetijske površine; in da je potrebno precej regulacij in omejitev, če hočemo zadržati bogastvo in kakovost vodnih virov in produktivnih zemljišč. Upravičeno smo ponosni na izredno bio in geodiverziteto v državi. Razumeti moramo, da je mogoče hitro zapraviti naravne resurse, a drago, težko ali celo nemogoče je včasih napake popravljati. Vedeti bi morali, da s prostorsko potratnimi razvojnimi pristopi ne silimo med najbolj razvite, pač pa smo zapozneli sledilci. Jasno nam mora postati, da so bili mnogi prostorski posegi slabo načrtovani in so prinesli težave. Zato se jih je koristno v prihodnosti izogibati, kolikor pa gre, razmere popravljati.« Več…
RES ODSLEJ JAVNI POSEGI V PROSTOR BREZ JAVNIH ARHITEKTURNIH IN URBANISTIČNIH NATEČAJEV!?!
Poleg predloga novega gradbenega zakona, slovenske arhitekte zadnje tedne vznemirja in razburja tudi predlog sprememb zakona o javnem naročanju, ki jih je pripravilo ministrstvo za javno upravo in je v javni razpravi do 25. januarja 2021. Po tem predlogu, tako pravi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, »je ogrožen institut obveznih javnih arhitekturnih natečajev za javna naročila projektne dokumentacije za novogradnje, katerih vrednost presega 2,5 milijonov evrov«, in opozarja, da je »z umikom natečaja, kot ključnega orodja za urejanje prostora, kvaliteta grajenega okolja močno ogrožena. Posegi v prostor so kompleksne naloge, ki uravnavajo različne interese in kot taki presegajo avtomatizem birokratskih postopkov.« Več…