»TUDI MAČEK JE BIL PROTI! IN ČE BI NJEGA VPRAŠALI, RISOV NE BI NIKOLI NASELILI!« A LADO ŠVIGELJ, TEDANJI VODJA DRŽAVNEGA LOVIŠČA ROG, JE DEJAL: »ČE MI, KI SMO POSTAVLJENI, DA VARUJEMO AVTOHTONE ŽIVALI, TEGA NE SPREJMEMO, POTEM NAS NI TREBA!«

Morda bi se danes, 2. marca 2023, ko obeležujemo 50 let od prve ponovne naselitve risa na Slovensko; in jutri, 3. marca, ko je mednarodni dan prostoživečih vrst, letos, ko je po vsem svetu in tudi pri nas vse bolj videti, kako se ob vsem vojnem in drugem gorju, razni, še posebej tudi premočrtno »okoljski«, »brezogljični« in »zeleno prehodni« cilji z vse bolj brezčutnimi in srhljivo »boljševističnimi« dikcijami opravičujejo za uporabo vseh sredstev in vseh zlorab za poseganje v lokalno naravo ter življenje in zdravje ljudi v imenu globalne agende, ki obrača »ekologijo« in »ogljične« milijarde na svoj politično interesni mlin, zaradi česar so novodobne bogate »eko« elite le še bogatejše, siromašni pa vsak dan bolj revni in opeharjeni še za tisto, kar nam največkrat edino preostaja kot poslednja uteha, torej, za košček neokrnjene narave in zdravja, ki nam ga ta s tem pomaga ohranjati; danes torej, se morda vsaj za trenutek spomnimo, da je na koncu, ki neizogibno pride za vsakega, življenje zelo dragoceno. Neprecenljivo. Moje. Tvoje. Otrokovo. Risovo. In vsako. Za njim pa ostaja le tisto, kar smo dobrega dali in živeli. Zato je prav, da se v tem smislu vsaj v »bežnem jantarnem trenutku« pustimo življenju »učarati« in dotakniti z vso njegovo presunljivo resnico; prav je, da življenje v vsej pojavnosti res spoštujemo in z vso senzibilnostjo varujemo! Nenazadnje smo vsi, ne le kočevski lovci, kot se je o njih pred 50 leti izrazil Lado Švigelj, »postavljeni, da varujemo avtohtone živali«, da varujemo avtohtono naravo in življenje samo! Še več, »če tega ne sprejmemo, nas ni treba!« In nas, če se prav kmalu vsak v sebi pristno, brez vseh manipulativnih agend, ne zdrami za sožitje in za resnično sočuten pogled na vsako bitje v tem stvarstvu, na koncu res tudi ne bo! Več…

RAZMERE V SEDANJIH LOVIŠČIH POSEBNEGA NAMENA SO KRITIČNE IN SRAMOTNE

Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, v kompetentni odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožajo vse več odzivov. Zaslužni prof. dr. Rafael Cajhen, dipl. inž. elektrotehnike, izumitelj, balistik, lovski mojster in lovec LD Laško meni, da »so razmere v sedanjih loviščih posebnega namena kritične in sramotne, zato so spremembe nujne«. Več…

LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM NI SMISELNO UKINITI IN JIH PRENESTI V UPRAVLJANJE LOVSKIH DRUŽIN, MORAJO PA DOBITI NOVO VSEBINO!

Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, v kompetentni, odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožajo vse več odzivov. Prof. dr. Marijan Kotar, nekdanji dekan Biotehniške fakultete v Ljubljani, gozdar in lovec iz Lovske družine Grosuplje meni, da »bi bilo nesmiselno ukiniti lovišča s posebnim namenom in jih prenesti v upravljanje lovskih družin. Ta lovišča moramo zadržati, vendar pa jim je potrebno postaviti jasne cilje njihovega obstoja.« Več…

ČERNAČEV PREDLOG V CELOTI PODPIRAM!

Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični bralski javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, so tudi v kompetentni, odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožila že kar nekaj odzivov. Javno se je odzval tudi dr. Marjan Toš, profesor, lovec in lovski mojster z Lenarta v Slovenskih Goricah, ki meni, da bi bilo treba predlog mag. Janeza Černača »čimprej v ustreznih oz. pristojnih organih verificirati in posredovati v zakonsko proceduro«. Več…

LOVIŠČA S POSEBNIM NAMENOM JE TREBA PREIMENOVATI V NARAVOVARSTVENA OBMOČJA KOČEVSKO – KOLPA, SNEŽNIK, POHORJE, KARAVANKE, MURA!

Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. K razmišljanju o tem smo povabili tudi mag. Janeza Černača, univ. dipl. inž. gozdarstva, nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje, na območju katerega so tri kočevska lovišča s posebnim namenom: Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora. Janez Černač je nekdanji lovec, izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in divjad in nekdanji urednik založništva in revije Lovec pri Lovski zvezi Slovenije. Je avtor in utemeljitelj Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, veliki poznavalec ter neumoren ustvarjalec in borec za naravo, Kočevsko ter za lepši, pravičnejši in bolj zdrav svet. Več…

NEKAJ VPRAŠANJ IN RAZGLEDOV Z VISOKE PREŽE

»Na čigavo pobudo je Ustavno sodišče razveljavilo interventni zakon o odstrelu medvedov in volkov? Je bilo to vodstvo Lovske zveze Slovenije? Je bila ta odločitev na podlagi utemeljitve Strokovno znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije? Je bila ta odločitev Ustavnega sodišča na podlagi predloga Odbora etičnega kodeksa slovenskih lovcev? Je bila pobuda sprejeta na podlagi strokovnega mnenja katerega od pravnikov, ki so lovci in člani lovske organizacije? Ob pobudah civilne družbe, ki je opozarjala na neprimernost interventnega zakona o odstrelitvi medvedov in volkov, ob različnih gibanjih in posameznikih, ki zagovarjajo varstvo narave in okolja, se Lovska zveza Slovenije, ki je najštevilčnejša nevladna organizacija in s statusom naravovarstvene organizacije, ni v tem smislu niti oglasila, pač pa je ubogljivo dopuščala streljanje strogo zavarovane vrste velikih zveri.« Več…

LOV JE STVAR ČASTI IN OSEBNE ODGOVORNOSTI

Slovenska lovska organizacija je pred mnogimi izzivi. Upam si trditi, da smo na rahlem razpotju! Manjkajo nam drzne in vizionarske programske vizije, ki bi upoštevale aktualni čas zelene bratovščine, njeno vpetost v moderne evropske in svetovne lovske in lovsko-ekološke trende in sledile temeljnim izhodiščem, da je lov v prvi vrsti stvar časti in osebne odgovornosti in sestavni del koncepta trajnostne rabe naravnih virov. Preživete vsebine morajo čim prej v koš in na smetišče zgodovine, kamor sodijo, sploh, ko smo priče tendencam, da se »udriha po vsem, kar ima krivi kljun« in ne priznava pravice do obstoja »konkurentom« v naravnem okolju. Več…