»DEŽELA PRAVLJIČNIH GOZDOV«. VETRNICE NA SHIZOFRENI POGON. HLAPCI VETRNE INDUSTRIJE. »VETRNO CEPIVO«. KOGA JE TREBA PREGLEDATI? IN, KDO JE TU NOR!?

»In prav na to me zdaj spominja ves ta vetrni stampedo v Sloveniji! Ta neverjetni »razpad miselnih procesov« v kontekstu etabliranih debat o »nujnosti« uvajanja vetrne energije po vseh najlepših delih naše edinstvene narave, ta »razcep mentalnih funkcij«, ta »neurejenost misli«, »blodnjavost« ter »šibko čustvovanje«, odsotnost empatije, pravzaprav popolna brezčutnost, otopelost in totalna nedovzetnost za neznosno stisko vseh, ki so na tem, da bodo izgubili edino in poslednje, kar jim v njihovem težkem in »obrobnem« življenju ostaja, to sta mir in zdravje v zavetju doma in narave, ki njim in nam vsem že stoletja vedno znova daje vse, zdaj pa naj bi zaradi takšne neverjetne »motenosti« nekaj nerazsodno razcepljenih neuravnovešenk na eni strani in hladnokrvnih brezčutnih psihotičnih pokvarjencev na drugi, nepovratno uničili to zemljo, vsa ta najlepša drevesa, sto tisoče, milijone njih, pod katerimi je dom in zavetje vsemu živemu, vsemu, kar vsako z delčkom lastne stvarnosti v tem edinstvenem stvarstvu nepogrešljivo prispeva k temu, da tudi mi zares živimo! Preživimo! In obstajamo! To, ta odnos teh odločevalcev na Slovenskem in pro vetrnih akterjev do narave in ljudi, to je res čista shizofrenija! Potrditve zanjo srečujemo dan za dnem na vsakem koraku!« Več…

»ODLOČNO NASPROTUJEMO POSTAVITVI VETRNIH ELEKTRARN NA NAŠEM PARGU IN ZAHTEVAMO OHRANITEV NEDOTAKNJENEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA ZA LJUDI IN ŽIVALI!«

Potem, ko so pred sedmimi leti lovci in prizadeti prebivalci Dragarske doline enkrat že dosegli »umik« spornega poskusa umeščanja velikih vetrnih elektrarn na območje Parga, približno 10 kilometrov dolgega in okoli tisoč metrov visokega slemena na slovensko hrvaški meji nad Drago, Travo ter hrvaškim Čabrom v občini Loški Potok, je videti, da za prebivalce, naravo ter njeno favno in floro nesprejemljiva ideja, ki bi trajno degradirala to neokrnjeno območje narave in eno poslednjih mirnih in osrednjih zatočišč za vse tri velike zveri, ptice in divjad, da torej ta sporna ideja ponovno oživlja in dviga svojo grozečo senco nad ljudi, naravo ter življenje v tem biodiverzitetno, habitatno, socialno in naravovarstveno edinstvenem območju na Slovenskem. Apel prizadetih prebivalcev iz Civilne iniciative za zaščito Parga in Dragarske doline, združenih civilnih iniciativ »Zeleni krog« in lovcev Lovske družine Draga – Trava v nadaljevanju objavljamo v neokrnjeni celoti. Več…

NA HRIBČKU SEDI, SE SLADKO SMEJI, PA JAGRČKU FIG’CE MOLI! PREMETENA LISIČKA! KAJ PA RIS!?!

Prvo obeležje mednarodnega dne risov, ki je zdaj že četrto leto posvečen tej čudoviti divji prostoživeči veliki mački, je bilo 11. junija 2018. Naslednje leto, 14. maja 2019, je bil v Slovenijo doseljen ris Goru iz Romunije. V okviru mednarodnega evropskega, 7 milijonov evrov vrednega in 7 let trajajočega projekta Life Lynx je bil izpuščen v gozdovih nad Travnikom pri Loškem Potoku. Njemu so sledili vsi drugi. Katalin, Boris, Maks, Zois, Aida, Tris, Lenka in Julija. Morda smo kakšnega spregledali. Javnost bo to hitro opazila, saj risom s prizadevnimi sodelavci projekta Life Lynx sledi na vsakem koraku. Tudi tistim s Hrvaške. Vsem. Razen dvema, ki sta se izgubila? Poginila? Ali pa sta se le srečno znebila neznosne ovratnice ter izmuznila nenehnemu nenasitnemu in etično vprašljivemu nadzoru vsakega koraka in trenutka. Prav o slednjem si bo morala tako strokovna kot laična javnost prav kmalu zastaviti nekaj iskrenih vprašanj ter se resno zamisliti nad takšnim instrumentaliziranim ravnanjem z divjimi prostoživečimi bitji ter se soočiti z mejami, ki si jih bo človek pri tem prej ko slej moral postaviti! Več…

NATAKNILI SO MU TEŽKO KOVINSKO OVRATNICO IN ZDAJ NAJ SE SREČNO MNOŽI IN PLODI!?!

Danes je svetovni dan risov. Pred dobrima dvema letoma, 14. maja 2019, se je naša urednica Ana Ašič v senzibilnem tekstu, naslovljenem na evroposlanca Franca Bogoviča, dotaknila tudi risov. Njene besede se zdijo kot nalašč, da z njimi letos obeležimo ta mednarodni praznik. Drobcen odlomek je to, le nekaj kratkih in jedrnatih besed, za koga morda »neprimernih«, saj presegajo projektno piarovsko promocijski domet ustaljene slovenske medijsko interesne obravnave risje »problematike« in osladnih zgodbic o zaljubljenih risih, njihovem srečnem parjenju in čudovitih mladičih, ter nas soočajo z vprašanjem, pred katerim ne bomo mogli več dolgo mižati. Ne le Franc Bogovič, vsi smo malce ti Franciji; vsakemu od nas so namenjene. Ne za obsodbo. Ampak za razmislek. In za čuteče spraševanje srca. Ter za »spremenjenje na gori« v vseh nas! Več…