»ODLOČNO NASPROTUJEMO POSTAVITVI VETRNIH ELEKTRARN NA NAŠEM PARGU IN ZAHTEVAMO OHRANITEV NEDOTAKNJENEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA ZA LJUDI IN ŽIVALI!«

»Gozd na Pargu, ki je skozi stoletja ob nenehni skrbi in negi preživljal številne generacije ponosnih in skrbnih lastnikov iz Dragarske doline, bi slednjič izginil. S takim uničujočim posekom bi bila popolnoma odstranjena tudi naravna zaščita doline, saj strnjen gozd preprečuje negativne vremenske vplive, ki prihajajo z bližnjega Gorskega kotarja. Uničeni bi bili izviri pitne vode na vodovarstvenem področju, ki s Parga oskrbujejo del prebivalcev Dragarske doline, kot tudi številno pašno živino, ki postaja vse pomembnejši del kmetijske panoge tega področja. Od nekdaj je znano, da na Pargu prebivajo številne in raznovrstne divje živalske vrste. Na njem imajo svoja lovna področja, stanišča, brloge in hrano. Mednje sodijo številne redke, ogrožene in zaščitene živalske vrste, ki jih je Slovenija kot članica Evropske unije, posebej zaščitila, prav tako tudi njihovo življenjsko okolje,« pišejo v javnem apelu odločevalcem in slovenski javnosti lovci Lovske družine Draga – Trava ter »Zeleni krog«, Združenje civilnih iniciativ za kakovost bivanja.

Laserska merilna postaja na Pargu // Foto: Ivan Miklič

Potem, ko so pred sedmimi leti lovci in prizadeti prebivalci Dragarske doline enkrat že dosegli »umik« spornega poskusa umeščanja velikih vetrnih elektrarn na območje Parga, približno 10 kilometrov dolgega in okoli tisoč metrov visokega slemena na slovensko hrvaški meji nad Drago, Travo ter hrvaškim Čabrom v občini Loški Potok, je videti, da za prebivalce, naravo ter njeno favno in floro nesprejemljiva ideja, ki bi trajno degradirala to neokrnjeno območje narave in eno poslednjih mirnih in osrednjih zatočišč za vse tri velike zveri, ptice in divjad, da torej ta sporna ideja ponovno oživlja in dviga svojo grozečo senco nad ljudi, naravo ter življenje v tem biodiverzitetno, habitatno, socialno in naravovarstveno edinstvenem območju na Slovenskem. Apel prizadetih prebivalcev iz Civilne iniciative za zaščito Parga in Dragarske doline, združenih civilnih iniciativ »Zeleni krog« in lovcev Lovske družine Draga – Trava v nadaljevanju objavljamo v neokrnjeni celoti.

Laserska merilna postaja na Pargu // Foto: Ivan Miklič

Tekst: Lovska družina Draga –Trava, Civilna iniciativa za zaščito Parga in Dragarske doline, »Zeleni krog«, Združenje civilnih iniciativ za kakovost bivanja

Uvod: Ana Ašič

Foto: Ivan Miklič, Peter Kruljc, Marjan Artnak, Arhiv LD Draga-Trava, Arhiv »Zeleni krog«

Naslovna fotografija: Ivan Miklič

4. april 2024

Skrito pred očmi javnosti in mimo vednosti večine prebivalcev Dragarske doline in okolice načrtujejo Dravske elektrarne postavitev

VETRNIH ELEKTRARN NA NAŠEM PARGU,

ki bi za vekomaj nepovratno spremenile in v temelju uničile prelepo naravo in življenjsko okolje ter zdravje prebivalcev Dragarske doline ter njene širše okolice.

Parg je s prelepim gozdom in tod živečimi divjimi živalmi bogat hrib v Občini Loški Potok, ki na vzhodu meji na Dragarsko dolino, na zahodu pa se spušča proti meji z Republiko Hrvaško. V celoti leži v varovanem območju Nature 2000.

V javnosti močno odmeva nedavni poskus umestitve 56 vetrnih elektrarn na Štajerskem Pohorju, ki je naletel na odločen odpor in nasprotovanje tamkajšnjih prebivalcev in širše javnosti. Vsi se zavedamo, da bi tak poseg trajno popolnoma uničil področje Pohorja, kot izjemno priljubljenega in nadvse dragocenega dela nedotaknjene narave naše domovine Slovenije. Uničiti ga je hotela peščica brezsramnih in lakomnih investitorjev, ki si kaj takega najverjetneje niti v sanjah ne bi upali početi v kakšni drugi državi.

Prav tak namen imajo Dravske elektrarne na našem Pargu. Investitorja in njegove pomagače posledice takega uničujočega posega na življenja in življenjsko okolje prebivalcev Dragarske doline ne zanimajo, saj pomenijo zanje le nepomembno kolateralno škodo, vse s ciljem za zadovoljitev njihovih ekonomskih interesov.

Foto: Ivan Miklič

Večina vetrnih elektrarn meri v višino vsaj 95 – 200 m, kraki približno 77 m, hitrost vrtenja na obodu tudi do 288 kilometrov na uro. Za postavitev vsake izmed njih je potrebno globoko sidranje v tla z železobetonskimi temelji, ter pri tem za vsako ceno uničiti površino gozda velikosti nogometnega igrišča, kar pomeni golosek najlepšega in najboljšega gozda na Pargu. V to niso všteti dodatni posegi za spremljajoče objekte, električno napeljavo, povezovalne, gradbene in oskrbovalne ceste ter poti.

Gozd na Pargu, ki je skozi stoletja ob nenehni skrbi in negi, preživljal številne generacije njihovih ponosnih in skrbnih lastnikov iz Dragarske doline, bi slednjič izginil. S takim uničujočim posekom bi bila popolnoma odstranjena tudi naravna zaščita doline, saj strnjen gozd preprečuje negativne vremenske vplive, ki prihajajo z bližnjega Gorskega kotarja. Uničeni bi bili izviri pitne vode na vodovarstvenem področju, ki s Parga oskrbujejo del prebivalcev Dragarske doline, kot tudi številno pašno živino, ki postaja vse bolj pomemben del kmetijske panoge tega področja.

Od nekdaj je znano, da na Pargu prebivajo številne in raznovrstne divje živalske vrste. Na njem imajo svoja lovna področja, stanišča, brloge in hrano. Mednje sodijo številne redke, ogrožene in zaščitene živalske vrste, ki jih je Slovenija kot članica Evropske unije, posebej zaščitila, prav tako tudi njihovo življenjsko okolje (Bernska konvencija). Slovenija se hkrati tudi upravičeno ponaša z veliko in edinstveno biotsko raznovrstnostjo, zaradi česar je edinstvena in prepoznavna v Evropi in svetu. Postavljene vetrne elektrarne na Pargu bi tako tudi divjim živalim v celoti uničile njihov življenjski prostor in s tem tudi njih same.

Foto: Ivan Miklič

Za tako bogat in raznolik živalski svet ima pomembne zasluge tudi Lovska družina Draga-Trava, ki kot koncesionar že več kot 75 let skrbi in upravlja z loviščem, čigar najpomembnejši in nepogrešljivi del je prav Parg, ki se s svojim vzhodnim delom stika z zaščitenim področjem državnega Lovišča s posebnim namenom Kočevsko. Divje živali že od nekdaj po svojih ustaljenih naravnih poteh prehajajo iz Lovišča s posebnim namenom tudi na Parg, se na njem zadržujejo oziroma prebivajo, ter preko njega migrirajo naprej proti zahodu v hrvaški Gorski kotar in se po istih poteh vračajo nazaj na Parg in v LPN Kočevsko.

Postavljene vetrne elektrarne bi divjim živalim za vedno uničile njihov življenjski prostor, onemogočile njihovo bivanje, migracije ter jih za vedno pregnale s Parga ter bližnje in daljne okolice. Lovski družini Draga-Trava bi bilo s tem onemogočeno upravljanjem s svojim loviščem in izvajanje drugih dejavnosti (eko turizem), kar bi slednjič popolnoma onemogočilo njeno delovanje in sam obstoj. Nepopravljivo škodo bi ob tem utrpelo tudi Lovski rajon Kočevska reka in ostali deli LPN Kočevsko.

Pogled na Parg brez vetrnic // Foto: Peter Kruljc

Si kdo želi takšno podobo neokrnjenega Parga!? // Foto: Arhiv »Zeleni krog«

Kakšne negativne posledice bi prinesle vetrne elektrarne prebivalcem Dragarske doline in okolice ?

1. HRUP IN NIZKOFREKVENČNI HRUP, KI GA MED OBRATOVANJEM POVZROČAJO VETRNICE, KAR MOČNO VPLIVA NA ZDRAVJE LJUDI

Šum in hrup rotorjev vetrnih elektrarn je primerljiv s hrupom motornega kolesa med delovanjem. Pri ljudeh lahko povzroča resne zdravstvene težave, sindrom vetrnic, kar se kaže v motnjah spanja, glavobolih, kronični utrujenosti in nespečnosti, obolenjih srca, bolečinah v ušesih, vratu in hrbtenici, pritisku v ušesih in očeh, težkem dihanju, sopenju, razdraženosti, živčnosti, prestrašenosti, depresiji, neodločnosti, napadih panike, težavah s koncentracijo in spominom. Hrup je posebej izrazit na področjih tihih pokrajin ali na podeželju, kakršno sta Dragarska dolina in okolica.

Kot poroča Lovska družina Senožeče, kjer imajo veliko vetrnico pri Dolenji vasi v občini Divača, hrup vetrnice izrazito negativno deluje tudi na njihovo divjad.

2. UNIČENJE GOZDA, KI JE TU BISTVENA OBRAMBA PRED NEUGODNIMI VREMENSKIMI VPLIVI IN VETROVI

Če bi bil na Pargu odstranjen gozd, ki vseskozi ščiti Dragarsko dolino pred neugodnim mrazom in vetrovi, ki prihajajo iz Gorskega kotarja, bi to imelo daljnosežne posledice za vso Dragarsko dolino in okolico. Po obsežnem poseku, v bistvu goloseku, ki je potreben za postavitev vetrnih elektrarn, bi bila dolina v celoti na milost in nemilost prepuščena tem negativnim vremenskim vplivom.

3. MOTNJE ELEKTROMAGNETNIH VALOV

S svojim delovanjem vetrne elektrarne slabšajo televizijski sprejem in povzročajo motenje telefonskih storitev (interference).

Foto: Ivan Miklič

4. UNIČENA PODOBA KRAJINE IN VIZUALNO ONESNAŽENJE

Za temeljenje, izgradnjo in obratovanje vsake izmed vetrnih elektrarn je potreben prostor velikosti nogometnega igrišča, kar zahteva enormen posek gozda. Hkrati vetrne elektrarne kot surovi industrijski objekti uničujejo podobo krajine in so veliki onesnaževalci okolja. Posebno onesnaženje predstavljajo gradbena dela in nenehen promet ob izgradnji in oskrbi vetrnic.

5. IZGUBA VREDNOSTI NEPREMIČNIN

Uničeno življenjsko okolje in pokrajina neizogibno vodijo do izseljevanje prebivalcev, padanja vrednosti njihovih nepremičnin in zemljišč ter nezmožnosti njihove prodaje.

6. V PRIMERU NEZGODE EKOLOŠKA KATASTROFA IN POŽAR

Vetrne elektrarne se ne smejo graditi na vodovarstvenem območju, kamor je umeščen tudi Parg. Vsaka izmed njih za delovanje, hlajenje in mazanje potrebuje približno 370 litrov sintetičnega olja. Izlitje tega bi ob nezgodi za Dragarsko dolino in okolico pomenilo ekološko katastrofo. Dodatno nevarnost pomeni pregretje in samovžig, nepopravljive posledice pa bi se prenesle tudi na tisti del gozda, ki bi morda še ostal.

Foto: Arhiv »Zeleni krog«

7. KONTAMINACIJA OKOLJA IN MOTENJE SVETLOBE

Kraki vetrnic med vrtenjem turbin motijo svetlobni tok. Ob sončnem vzhodu in zahodu so kraji izza vetrnih elektrarn izpostavljeni migotanju svetlobe (senčno migotanje), kar pri ljudeh povzroča dezorientacijo, glavobole in migreno.

8. NOČNA OSVETLITEV

Vetrne elektrarne morajo biti osvetljene tudi ponoči in vse dni v letu. Nočna osvetlitev pomeni dodatno motnjo in svetlobno onesnaževanje nočnega neba, kar bi bilo še posebej izrazito v mirnem in idiličnem področju, kot je Dragarska dolina.

9. NEVARNOST ZA DOMAČE IN PROSTOŽIVEČE DIVJE ŽIVALI

Vetrne elektrarne imajo uničujoč vpliv na vse živalske vrste, posebej divje prostoživeče živali – ptice, zaščitene, varovane in ogrožene divje živali, ki imajo svoje domovanje na Pargu. Z izgradnjo vetrnih elektrarn in posekom gozda ter uničenjem njihovega osnovnega življenjskega prostora, bi to pomenilo zanje konec in njihovo trajno izginotje. Področje Parga sodi po »Karti občutljivih območij za ptice za umeščanje vetrnih elektrarn v Sloveniji« med zmerno do močno občutljiva območja.

Foto: Arhiv »Zeleni krog«

Kakšni so pravi nameni gradnje vetrnih elektrarn na Pargu ?

Širjenje investitorja Dravske elektrarne na področje neokrnjene narave in s tem njeno uničenje, ne oziraje se na to, da se Parg nahaja v osrednjem delu Nature 2000.
Obetani zaslužek temelji izključno na izkoriščanju in na račun prebivalcev Dragarske doline, njihovega zdravja, imetja in uničenega življenjskega okolja. Postavitev vetrnih elektrarn bi povzročila nepopisno in nepopravljivo škodo ter uničenje narave, naravnega okolja in kvalitete življenja prebivalcev Dragarske doline in širše okolice. Prav tako bi bil trajno uničen življenjski prostor številnim tod živečim divjim in prostoživečim živalskim vrstam, varovanim, zaščitenim in ogroženim, ki od nekdaj živijo na našem Pargu.

ZATO ODLOČNO NASPROTUJEMO POSTAVITVI VETRNIH ELEKTRARN NA NAŠEM PARGU IN ZAHTEVAMO OHRANITEV NEDOTAKNJENEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA ZA LJUDI IN ŽIVALI!

Civilna iniciativa za zaščito Parga in Dragarske doline

Foto: Ivan Miklič

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com

Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

anaasicsic.journalism.in.focus@proton.me

asicanasic@gmail.com

Odgovorna urednica

Ana Ašič

Majhen portal. Za velike zgodbe.

Foto: Marjan Artnak

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Izdajatelj

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.

Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR

HVALA!

Foto: Marjan Artnak