Prebivalci na Kočevskem so se uprli manipulativnemu poskusu, ko se naj bi pod krinko »biomelamina« in »selitve iz mesta« v neokrnjeno naravo Kočevske umestila razsežna ter zdravju in življenju nevarna kemična industrija, ter ustanovili Civilno iniciativo »Ohranimo Kočevsko«, njej pa sta se pri nasprotovanju širitvi Melamina v naravo pridružili tudi Civilna iniciativa »Melamin mora ven iz mesta« in Civilna iniciativa »Za zaprtje tovarne Melamin v Kočevju«. Vse tri združene iniciative so tudi začele z zbiranjem podpisov s peticijo »Ohranimo Kočevsko za naslednje rodove«. Zdaj so se prizadevanjem civilnih iniciativ in lokalnih prebivalcev na Kočevskem javno pridružili tudi kočevski lovci, ki bi bili s takim obsežnim posegom v naravo tudi neposredno prizadeti, saj bi bila Lovska družina Mala gora ob znaten del svojega lovišča. Sploh se zdi kočevskim lovcem nesprejemljivo umeščanje takšne zdravju in naravi nevarne »umazane industrije« v naravo«. Zato je Zveza lovskih družin Kočevje na javnost naslovila jedrnato in jasno pismo podpore, člani lovskih družin kočevske območne zveze pa bodo, po besedah predsednika Branka Zlobka, do konca letošnjega marca zbirali tudi podpise za peticijo »Ohranimo Kočevsko za naslednje rodove«. Več…
Tag: Kočevje
»TUDI MAČEK JE BIL PROTI! IN ČE BI NJEGA VPRAŠALI, RISOV NE BI NIKOLI NASELILI!« A LADO ŠVIGELJ, TEDANJI VODJA DRŽAVNEGA LOVIŠČA ROG, JE DEJAL: »ČE MI, KI SMO POSTAVLJENI, DA VARUJEMO AVTOHTONE ŽIVALI, TEGA NE SPREJMEMO, POTEM NAS NI TREBA!«
Morda bi se danes, 2. marca 2023, ko obeležujemo 50 let od prve ponovne naselitve risa na Slovensko; in jutri, 3. marca, ko je mednarodni dan prostoživečih vrst, letos, ko je po vsem svetu in tudi pri nas vse bolj videti, kako se ob vsem vojnem in drugem gorju, razni, še posebej tudi premočrtno »okoljski«, »brezogljični« in »zeleno prehodni« cilji z vse bolj brezčutnimi in srhljivo »boljševističnimi« dikcijami opravičujejo za uporabo vseh sredstev in vseh zlorab za poseganje v lokalno naravo ter življenje in zdravje ljudi v imenu globalne agende, ki obrača »ekologijo« in »ogljične« milijarde na svoj politično interesni mlin, zaradi česar so novodobne bogate »eko« elite le še bogatejše, siromašni pa vsak dan bolj revni in opeharjeni še za tisto, kar nam največkrat edino preostaja kot poslednja uteha, torej, za košček neokrnjene narave in zdravja, ki nam ga ta s tem pomaga ohranjati; danes torej, se morda vsaj za trenutek spomnimo, da je na koncu, ki neizogibno pride za vsakega, življenje zelo dragoceno. Neprecenljivo. Moje. Tvoje. Otrokovo. Risovo. In vsako. Za njim pa ostaja le tisto, kar smo dobrega dali in živeli. Zato je prav, da se v tem smislu vsaj v »bežnem jantarnem trenutku« pustimo življenju »učarati« in dotakniti z vso njegovo presunljivo resnico; prav je, da življenje v vsej pojavnosti res spoštujemo in z vso senzibilnostjo varujemo! Nenazadnje smo vsi, ne le kočevski lovci, kot se je o njih pred 50 leti izrazil Lado Švigelj, »postavljeni, da varujemo avtohtone živali«, da varujemo avtohtono naravo in življenje samo! Še več, »če tega ne sprejmemo, nas ni treba!« In nas, če se prav kmalu vsak v sebi pristno, brez vseh manipulativnih agend, ne zdrami za sožitje in za resnično sočuten pogled na vsako bitje v tem stvarstvu, na koncu res tudi ne bo! Več…
»KOČEVSKA Z EDINSTVENIMI GOZDOVI IN NEOKRNJENO NARAVO NI PRIMEREN PROSTOR ZA PROIZVODNJO OKOLJU IN LJUDEM NEVARNIH SNOVI!«
»To je nesprejemljivo! Za mnoge prebivalce Kočevske je pristno, čisto in zdravo okolje ena izmed največjih vrednot. Zato želimo svoje bivalno okolje zaščititi. Takšen poseg v naše okolje ni dopusten. Ustanovili smo civilno iniciativo, katere glavni namen je ozaveščanje prebivalstva o namenih podjetja Melamin in vodstva občine ter preprečitev širitve obsega poslovanja na novo lokacijo. Melaminova proizvodnja na trenutni lokaciji se mora prestrukturirati na način, da ne bo predstavljala visokega tveganja za okolje in ljudi, hkrati pa ne bo poslabšala bivalnih in delovnih razmer na Kočevskem ter ne bo predstavljala razvrednotenja okolja in osebnega premoženja. Kočevska ni primeren prostor za proizvodno dejavnost, pri kateri se uporabljajo okolju in ljudem nevarne snovi.« Več…
VOLČJE OBLEGANJE DRŽAVNE LOVSKE KOČE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU! BO MINISTER UGODIL PRITISKOM IN POSKRBEL ZA HITRO »REŠITEV«? ALI PA SI BO UPAL »STATI IN OBSTATI« POKONČEN NA STRANI DRŽAVNEGA PREMOŽENJA IN TOREJ NAS VSEH?
Minister za kmetijstvo je menda včeraj kočevskemu županu trdno obljubil, da »bo ministrstvo pri reševanju težav z medvedi bolj aktivno«, torej lahko le sklepamo, da bo sledilo praksi njegove »histerične« predhodnice, ki je, ko je šlo za velike zveri, tako ubogala, kar so ji naročali razni interesni prišepetovalci, da se je na znameniti »interventni« seji dveh parlamentarnih odborov 12. junija 2019, podpihnjena s prisotnostjo vseh tistih »njenih« fantov, glasno »spravljala« na ministra za okolje in prostor, ki je v bistvu edini zares pristojen za upravljanje z velikimi zvermi. Nič. Preizkušeni scenariji se ponavljajo. Vprašanja pa tudi ostajajo. Zraven pa se pojavi še kakšno novo! In ko minister za kmetijstvo že tako zagotavlja, kako bo rešil Kočevce pred medvedi, bi bilo dobro in zanimivo izvedeti, ali bo rešil še koga!? Gamse in kozoroge, na primer, pred nenasitnim pohlepom. Takoj in čimprej pa morda vsaj državno lovsko kočo na planini Razor, ki jo menda v vse bolj vztrajnih krogih oblegajo »volkovi«. Več…
»SVOJEVRSTNO KRITIČNO IN PROVOKATIVNO PISANJE, KI PRI BRALCU SPODBUJA RAZMIŠLJANJE IN POSTAVLJANJE NOVIH VPRAŠANJ«
»Lovec tretjega tisočletja naj bi bil predvsem naravovarstvenik in šele nato regulator v naravi. Lovci smo tisti, ki smo poklicani in se deklariramo kot varuhi narave, vendar se moramo pri tem ozreti okoli sebe in sodelovati tudi z drugimi, ki imajo enake oziroma podobne cilje in poglede, pa čeprav so včasih kritični do nas. Ena takih oseb je tudi gospa Ana Ašič, žurnalistka, raziskovalna novinarka, urednica in lastnica elektronskega medija, ki veliko piše tudi o okolju in naravi; oseba z velikim in širokim srcem, predvsem kadar gre za zaščito ogroženih vrst živali. Je velika zagovornica in varuhinja velikih zveri, predvsem medveda in risa. Skozi njej lastno ter svojevrstno kritično in provokativno pisanje pri bralcu spodbuja razmišljanje in postavljanje novih vprašanj.« Več…
LOVIŠČA S POSEBNIM NAMENOM JE TREBA PREIMENOVATI V NARAVOVARSTVENA OBMOČJA KOČEVSKO – KOLPA, SNEŽNIK, POHORJE, KARAVANKE, MURA!
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. K razmišljanju o tem smo povabili tudi mag. Janeza Černača, univ. dipl. inž. gozdarstva, nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje, na območju katerega so tri kočevska lovišča s posebnim namenom: Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora. Janez Černač je nekdanji lovec, izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in divjad in nekdanji urednik založništva in revije Lovec pri Lovski zvezi Slovenije. Je avtor in utemeljitelj Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, veliki poznavalec ter neumoren ustvarjalec in borec za naravo, Kočevsko ter za lepši, pravičnejši in bolj zdrav svet. Več…
SEDEL SEM NA OBREŽJU BREZIMNE SIBIRSKE REKE IN V NJENEM ŠUMENJU SEM ZASLIŠAL, KAJ MI GOVORI O ŽIVLJENJU
Lovec? Ali ribič? Policist? Vojak? Ali mirovnik? Kaj je najprej? Kje je najbolj njegovo srce? In sploh, kdo je v resnici Branko Zlobko, v Brežicah leta 1958 rojeni in že dolga leta na Kočevskem živeči, sedanji predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije in predsednik Zveze lovskih družin Kočevje? Kaj misli? Kako deluje? In, za kaj živi? Kaj je zanj lov? Kdaj, kako in zakaj se je odločil zanj? Kaj ga je že kot mladega lovca motilo? In, kaj ga še zdaj? Zakaj meni, da je treba v življenju in še posebej v lovstvu sprejeti tudi kakšno funkcijo? In zakaj je treba pri tem vztrajati, četudi za ceno nepriljubljenosti? Kaj je največja težava slovenske lovske organizacije? Kako preseči lažno lovsko solidarnost? Zakaj bo naslednji predsedniški mandat prelomen? Kaj misli o lovski politični stranki? Zakaj so odprtost, poštenost, etika in naravovarstvo zanj edina pot v prihodnost slovenskega lovstva? Zakaj ni še nikoli, niti v Sibiriji, ustrelil medveda? Kje so začetki Zelenega sklada? Zakaj so v njegovi območni zvezi Hubertove maše in Zeleni most? In, kaj vse so mu povedale vse reke njegovega življenja? Več…