»LOVEC NIKOLI NE SME POSTATI BREZSRČNI UŽIVAČ V UBIJANJU!« PA O »ODGOVORNOSTI DO ŽIVALSKEGA SVETA«. IN ŠE NEKAJ SRČNIH »HUBERTOVIH MISLI« ZA PREDAH IN V RAZMISLEK TUDI OB »RAZSELJENIH« KRAVAH, »NAPADALNIH« MEDVEDIH IN OB VSEM AKTUALNEM SLOVENSKEM LOVSKEM IN NELOVSKEM »GROMOVNIŠTVU«!

»Vsak izmed nas, mi vsi, na poseben način pa seveda, vi, lovci, smo poklicani k odgovornosti do narave, ki nam je zaupana. V skrbi za ravnovesje v naravi vidim mesto človeka,« je poudaril Danijel Lasbaher, »seveda pa mora biti pri tem človek sam najprej uravnovešen. Kaj človeka drži v ravnovesju? Povezanost z Bogom in z naravo,« odgovarja v letošnji »Hubertovi pridigi« mariborski stolni župnik. »Z Bogom, ki nam je zaupal skrbništvo; in z naravo, katere skrbniki smo«. Mariborski kanonik je tu na lovce še posebej spodbudno naslovil misel o tem »kako pomembno je, da imate vedno pred očmi vaš osnovni namen, vaše poslanstvo, to je odgovornost do živalskega sveta«; ter jih spomnil na svetega Huberta in na to, da »lovec nikoli ne sme postati brezsrčni uživač v ubijanju«. Več…

POVEŽIMO SPOMIN Z RAZMISLEKOM O LOVSKIH VREDNOTAH, KI BI NAM MORALE BITI SVETE! PA SO NAM RES?

Upam si zapisati, da je novodobnega češčenja svetega Huberta celo malo preveč in da vsakega lovskega dogodka le ni treba začeti s Hubertovo mašo. S takšno inflacijo Hubertovih maš pomen tega svetnika bolj izgubi kot pridobi. Osebno podpiram uveljavljene oblike njegovega češčenja s svetimi mašami, ki imajo tradicijo in duhovno sporočilo. Sveti Hubert nas lahko povezuje in utrjuje v prizadevanjih za doseganje naših plemenitih ciljev in poslanstva, ki ga opravljamo. Če ga resnično duhovno doživljamo kot svetnika, ki je znal ceniti življenje in spoštoval stvarstvo kot »božji dar« ali zapisano v našem laičnem jeziku »dar narave«. Več…