Odločitev Ustavnega sodišča, ki je 9. aprila 2020 zaradi ustavne neskladnosti in posega v načelo delitve oblasti, razveljavilo lanski kontroverzni interventni zakon za odstrel medvedov in volkov, seveda samodejno črta letošnjo ponovitev zgodbe z interventnim zakonom, na čemer je sicer interesno politična skupina, ki ji pripada pobudnik akcije državni svetnik Branko Tomažič, ob nedavni podpori nove ministrske garniture na ministrstvu za okolje in prostor, že vse od začetka letošnjega februarja zelo resno in zagnano delala. Ob tej novo nastali situaciji predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Lado Bradač, v imenu Lovske zveze in za javnost na kratko izpostavlja in poudarja nekaj pričakovanj, med njimi, da bo država znižala načrtovani odstrel jelenjadi, predvsem košut; in da se bo uveljavil kodeks strokovnega upravljanja prostoživečih živali v Sloveniji. Več…
INTERVENTNI ZAKON ZA ODSTREL MEDVEDOV IN VOLKOV JE RAZVELJAVLJEN ZARADI NESKLADJA Z NAČELOM DELITVE OBLASTI!
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Ljubljana in Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, na seji 9. aprila 2020 odločilo, da se Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus Arctos) in volka (Canis Lupus) iz narave razveljavi! Da spomnimo, 20. junija lani je po intenzivni in bliskoviti interesno politično medijski kampanji in na vladno pobudo Državni zbor sprejel sporni interventni zakon; in lovci so, kljub vsem opozorilom kritične in tudi strokovne javnosti, očitni kršitvi evropske habitatne direktive, kar je pred tem aprila 2019 s sodbo o spornem odloku opozorilo že Upravno sodišče RS ter kljub lastnemu etičnemu kodeksu, čez poletje in jeseni pohiteli s streljanjem medvedov in volkov. Spornemu zakonu so domala v celoti zadostili. Zdaj je zakon v celoti razveljavljen že zaradi neskladja z načelom delitve oblasti! Več…
DO LETA 2019 JE BILA LOVSKA ZVEZA SLOVENIJE IZRAZITA ZAGOVORNICA PREVIDNEGA NAČRTOVANEGA ODVZEMA VELIKIH ZVERI
Biologu in lovcu prof. dr. Ivanu Kosu, predstojniku katedre za ekologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, podpredsedniku Strokovno znanstvenega sveta in članu Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije ter članu strokovne delovne skupine za pripravo strategije upravljanja z velikimi zvermi pri Ministrstvu za okolje in prostor, smo ob kontroverzni pobudi državnega svetnika Branka Tomažiča za »nov« interventni zakon, s katerim naj bi bilo iz narave »odvzetih« 240 medvedov in 30 volkov, zastavili dve vprašanji. Prvič, kakšno je njegovo stališče do interventnega zakona. In drugič, kaj bi kot član Strokovno znanstvenega sveta LZS svetoval vodstvu LZS, kakšno stališče naj zavzame, ko bo prišlo do razprave na pristojnih odborih: naj podpre kvotni odstrel 30 volkov in tako visokega števila medvedov? Več…
NAŠA PUBLICISTIČNA POT V EMAVS. IN NAZAJ, V JERUZALEM!
Dragi bralci in bralke, kdo od nas se še ni žalosten, poln bridkosti in grenkobe podal kdaj na kakšno pot? Tudi na novo. Le v sosednjo vas. Mesto. Ali daleč, daleč proč, onkraj obzorja. In od vsega, kar je bilo. Sam. Ali v dvoje. Zmeraj pa, morda res z nevidnim in neslišnim, a vendar vse prežemajočim koprnenjem po tem, da bi tam vendarle našel odrešitev. Zatočišče za razboleno dušo. In ranjeno srce. Nekoga, ki bi s spokojno, mirno in ljubečo roko blagoslavljal in lomil z nami kruh vsakdanjega življenja in resnice. Več…
»ŽENA, KAJ JOKAŠ? KOGA IŠČEŠ?«
Dragi bralci in bralke, ko je po trpljenju velikega petka za mnoge umrlo še poslednje upanje in je bila sobota tiha in negibna od otopele bolečine, je v nedeljo zgodaj zjutraj, še preden je sonce poblisnilo s prvim jutranjim žarkom čez griče okoli Jeruzalema, Marija Magdalena želela še poslednjič narediti nekaj za tistega, ki je edini ni sodil, ko so jo vsi drugi obsodili na kamenjanje in tako na gotovo smrt. Ko pa je prišla do njegovega groba, je bil prazen. »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« je zaslišala glas za seboj. »Učitelj,« ga je radostno prepoznala! Stal je pred njo! In živel! To je velika noč! To je ta trenutek! Radost, ker je, ker živi in bo živelo večno, to življenje! In ljubezen ter resnica z njo! Da tega v nobenem trenutku ne pozabimo! In da se k njima zmeraj znova zatekamo! To vam iz srca želimo v tej posebni veliki noči Anno Domini 2020. Več…
VEM, KAKŠEN LAHKO POSTANEŠ, ČE NE PIJEŠ IZ ROK LJUBEZNI
Osebna odgovornost je med državljani te države živa in močna in toliko trdno vendarle prisotna, da smo do zdaj uspeli preživeti vsa dolga desetletja tudi najbolj brutalnega političnega lomastenja, pa jo bomo zdaj ob koronavirusu opustili!? Lepo prosim! Večina želi živeti in preživeti to! Poleg razkroja pljuč, je razkroj zdrave pameti tisto, kar je očitno pri tem virusu najbolj nevarno! Pa seveda razcvet represije. Ta se pod krinko koronavirusa morda malce preveč spretno in živo plazi med nas ter ustvarja za zdravje vsakega od nas in družbe nevarno ozračje, diskurz in resničnost, ki s svojo nelogičnostjo in kontradiktornostjo na eni strani; in z vsemogočnostjo in vsepričujočnostjo na drugi, potiska ljudi v vse bolj brezizhoden položaj, stisko pa tudi v gnev, agresijo in revolt. Več…
PO KRŠITVI EVROPSKE HABITATNE DIREKTIVE Z LANSKIM INTERVENTNIM ZAKONOM, NOV ODSTREL 240 MEDVEDOV IN 30 VOLKOV!?
»Medvede in volkove v Sloveniji uporabljajo kot predmet politične in medijske manipulacije ter kot vir zaslužka (lovski turizem, prodaja trofej, mesa, krzna), zato pozivamo Evropsko komisijo, da v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepa v prid spoštovanju Habitatne direktive v Sloveniji in ohranjanju kakovostnega naravnega okolja za sedanje in prihodnje rodove. Evropsko komisijo pozivamo, da se zavzame za takojšnjo uveljavitev moratorija na odstrel, in opozori Slovenijo, da spoštuje razsodbo Vrhovnega sodišča EU, ki je na pobudo Višjega sodišča na Finskem pripravilo interpretacijo člena v Habitatni direktivi o izjemah, ki dovoljuje nadzor velikih zveri z odlovom. Znova pozivamo Evropsko komisijo, da Vladi Republike Slovenije konkretno sugerira dobre prakse sobivanja z zvermi v drugih državah članicah ter pogojuje kmetijske in okoljske subvencije iz evropskih skladov z uvajanjem teh praks.« Več…
TANKA LINIJA SMRTI
Ko prebiram novice in utemeljitve o novih restrikcijah in omejitvah gibanja državljanom le na območje lastne občine, na določene ure in kraje, mi ne da miru film Tanka linija smrti. Nevidna, bi lahko rekli ob zahrbtnem in nevarnem koronavirusu. Da so ukrepi za zajezitev okužb in širjenja te hitro nalezljive bolezni neizogibni, potrebni in nujni, v to najbrž nihče ne dvomi, razen res le še tu in tam kdo, pa še ta najverjetneje bolj iz nekakšne trme in ideološkega nasprotovanja kot iz iskrenega prepričanja. Tudi to, da so tam, kjer je nizek nivo osebne in notranje odgovornosti, potrebne večje zunanje omejitve, je neizpodbitno dejstvo. Kjer ni notranje kontrole, mora biti pač toliko več zunanje! Pa tudi nasprotno, kjer sta visoka osebna odgovornost in ozaveščenost, tam je lahko zmeraj tudi več svobode. Ko gre za slednjo, smo pa že na območju te meje, te črte, te »tanke linije smrti«. Fizične, psihične, socialne, kulturne in politične. V aktualnem kontekstu koronavirusa. In vsega. Več…
»IN MORDA NAM BO NARAVA ZOPET BOŽJI VRT!«
»Poljubi so ostali le še za sovražnike, pred objemi moramo bežati, obiski so postali prepovedani, govorimo lahko le še v slušalko in mikrofon, druženje je postalo kaznivo, rokovanje pa smrtno nevarno. Kljub cvetenju in buhtenju narave, kljub izzivalnemu soncu in petju ptic, svetlih zvezd in smejoče lune, kljub očiščenim rekam in pobeglemu smogu ostajamo priklenjeni v svojih sobah, zasvojeni zremo v ekrane in seštevamo črne številke tvojih žrtev. … Nas hočeš zdesetkati, ker ne znamo več drug z drugim deliti? Nam hočeš preprečiti naše dihanje, da bi lahko spet zadihala Zemlja?« Več…
SRHLJIVO SREDNJEVEŠKO ZNAMENJE
Počasi čez mostiček prečkam jugo vzhodni obrambni jarek in preden se spustim po stopničkah na most, ki vodi navzdol proti Gornjemu trgu, še nekaj časa zrem v grajski stolp. Ko pridem do prvih gabrov na Mačji stezi se ustavim. Pasji lajež s Krakova in Trnovega se še zmeraj tu in tam oglaša. Luči v mestu spodaj so kot prej tihe in nenavadno mirne. Nekam sanjavo in ljubo sijejo hiše ob reki. Rada te imam, rečem potihoma mestu spodaj; kljub vsej bolečini, ki je bila tu. In tudi zaradi nje. Vzljubila sem te, čeprav si nisem niti v sanjah predstavljala, da bo res tako; in ne da bi vedela kdaj, pomislim. Zvezde med črnim vejevjem so svetle in jasne. Zelo hladno je. Tesneje se zavijem v mehek črno siv šal. Grajski stolp je visoko nad menoj. Kmalu bo polnoč. In v tistem me je, prvič v teh tednih, res ostro presunilo ter za trenutek ledeno zmrazilo spoznanje. Več…