Izkušnje in natečajne prakse vsaj zadnjih dveh desetletij v naši državi kažejo, da gre običajno za kakšne čudne okoliščine, kadar je javni arhitekturni natečaj razpisan pred božično novoletnimi prazniki ali tik pred poletnimi počitnicami, še posebej pa, če je v tem času rok za oddajo rešitev le tri mesece. Še zlasti čudno je, ko gre za pomembno, veliko in drago državno investicijo v kontekstu že zelo konkretne krizne zaostritve in razpis v času popolne povolilne negotovosti in neznank, kot je to bilo 14. decembra 2011, saj se s tem hote ali nehote ustvarja vtis, kot da je nekomu ali povsem vseeno, kaj bo nastalo; ali pa nasprotno, že vnaprej zelo dobro ve, kaj hoče. Še bolj čudno pa je, če pri 120 obsežnih natečajnih elaboratih, komisija, ki je imela v zbornični pogodbi z ministrstvom na voljo 105 dni, neverjetno pohiti in že 45. dan in pičla dva tedna po dejanskem začetku ocenjevanja (saj so po besedah predsednika zbornice skoraj mesec dni čakali še na rešitve, ki so po pošti prihajale iz tujine) javno razglasi rezultate. Več…