Prvi teden marca je letos očitno marsikje prinesel precej vznemirjenja v lovske vrste. Tudi v slovenske. In prav te dni še posebej med gorenjske, kjer je med lovci val ogorčenja, ki je v nekaj dneh pljusknil po vsej Sloveniji, dvignila izredna odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je v drugi polovici februarja ugodilo vlogi Območne zveze upravljalk lovišč Gorenjskega lovsko upravljalskega območja, ter v okviru izrednega posega v populacijo divjega prašiča v času lovopusta, do 30. junija letos, dovolilo odstrel tudi za breje, doječe in vodeče svinje starejše od dveh let. V Lovski družini Dobrča, ki jo vodi starešina Stanko Cvenkel, so se na to odločbo odzvali z ogorčenjem in apelom vsem gorenjskim in slovenskim lovcem in lovskim funkcionarjem, s katerim vse pozivajo, naj se pri lovu dosledno držijo lovskega kodeksa in se vzdržijo streljanja teh svinj, saj je to za lovca »nemoralno, neetično in zavržno dejanje«, »krvoločno opravilo«, kot pravijo, s katerim si bodo lovci »okrog vratu nadeli zanko«, ki jo bo družba, ki je že tako vse manj naklonjena lovu, »le še zategnila«. Več…
Author: Ana Ašič
LETOS SO SVETOVNI INŽENIRJI GOVORILI O INOVACIJAH ZA ODPORNEJŠI SVET, SLOVENSKI INŽENIRJI PA Z DEKLARACIJO OPOZARJAJO NA NEVARNO TLEČO »ŽERJAVICO« POMANJKLJIVE POŽARNE VARNOSTI V SLOVENIJI!
V Sloveniji vsako leto nastane od 4.000 do 5.000 požarov. V njih v povprečju umre 10 ljudi, 200 do 350 ljudi je poškodovanih. Število požarov v Sloveniji in svetu letno počasi narašča; ocenjuje se, da zaradi vedno večje količine uporabljenih plastičnih materialov. Nekaj manj kot 50 odstotkov požarov nastane v industrijskih objektih, skoraj 60 odstotkov v domačem okolju, to je v okolju, ki za odziv in ravnanje ob požaru ni dovolj vešče in ne usposobljeno. V domačem okolju je posledično tudi največ »požarnih« smrtnih žrtev. Kar 70 odstotkov smrti zaradi požarov se zgodi prav tu, doma, kjer največ, 25 odstotkov smrti zaradi požarov nastopi med 20. in 6. uro zjutraj. Zato so tehnične rešitve za varstvo ljudi, okolja, premoženja in proizvodnje pred požarom tako pomembne! Kljub temu več kot 75 odstotkov objektov v Sloveniji nima javljalnikov požarov! Več…
MARCA NAMERAVAJO NA ŠVEDSKEM V MUČNEM LOVU S PSI POLOVITI 200 RISOV! NE, KER BI JIH BILO PREVEČ ALI, KER BI KOGA OGROŽALI, AMPAK PREPROSTO, KRVOŽELJNO IN ZA TROFEJE! JE TO ZDAJ TA EKSPLICITNA PODOBA EVROPSKEGA LOVSKEGA NARAVOVARSTVA IN LOVSKE ORGANIZACIJE, KI JI PREDSEDUJE RAVNO ŠVED!? TA SE BO SREDI MARCA MUDIL TUDI NA CELJSKI RISJI KONFERENCI! ZA NAVDIH? IN DELJENJE IZKUŠENJ? ALI V SVARILO?
Je ris, po medvedu in volku, najbolj konfliktna vzhajajoča zvezda na temnečem evropskem nebu upravljanja z velikimi zvermi, kjer se vse bolj bliska od nasprotij med lovsko in nelovsko, oziroma kritično naravovarstveno javnostjo? Je ris tisti, na katerem se bodo dokončno profilirale iskrene in neiskrene naravovarstvene intencije ter do konca polarizirali dejanska in deklarativna lovska zavzetost za naravo? Pri prelepi, graciozni, tihi, plašni in v bistvu zelo nekonfliktni živali, ki ima najraje odmaknjene teritorije prostranih gozdov, kjer lahko v miru skrbi za svoje mladiče in živi svoje svobodno življenje, bo težko izrabljati klasični »zverni« arzenal z vpitjem o ogrožanju kmetovanja, življenj in varnosti za opravičevanje njenega odstrela! A ga v Evropi vendarle očitno nekdo močno želi! Več…
KOČEVSKI LOVCI V VSEH POGLEDIH PODPIRAJO CIVILNO INICIATIVO »OHRANIMO KOČEVSKO«, NAJBOLJ PA PRI NASPROTOVANJU SELITVI KEMIČNE INDUSTRIJE V NARAVO!
Prebivalci na Kočevskem so se uprli manipulativnemu poskusu, ko se naj bi pod krinko »biomelamina« in »selitve iz mesta« v neokrnjeno naravo Kočevske umestila razsežna ter zdravju in življenju nevarna kemična industrija, ter ustanovili Civilno iniciativo »Ohranimo Kočevsko«, njej pa sta se pri nasprotovanju širitvi Melamina v naravo pridružili tudi Civilna iniciativa »Melamin mora ven iz mesta« in Civilna iniciativa »Za zaprtje tovarne Melamin v Kočevju«. Vse tri združene iniciative so tudi začele z zbiranjem podpisov s peticijo »Ohranimo Kočevsko za naslednje rodove«. Zdaj so se prizadevanjem civilnih iniciativ in lokalnih prebivalcev na Kočevskem javno pridružili tudi kočevski lovci, ki bi bili s takim obsežnim posegom v naravo tudi neposredno prizadeti, saj bi bila Lovska družina Mala gora ob znaten del svojega lovišča. Sploh se zdi kočevskim lovcem nesprejemljivo umeščanje takšne zdravju in naravi nevarne »umazane industrije« v naravo«. Zato je Zveza lovskih družin Kočevje na javnost naslovila jedrnato in jasno pismo podpore, člani lovskih družin kočevske območne zveze pa bodo, po besedah predsednika Branka Zlobka, do konca letošnjega marca zbirali tudi podpise za peticijo »Ohranimo Kočevsko za naslednje rodove«. Več…
»TUDI MAČEK JE BIL PROTI! IN ČE BI NJEGA VPRAŠALI, RISOV NE BI NIKOLI NASELILI!« A LADO ŠVIGELJ, TEDANJI VODJA DRŽAVNEGA LOVIŠČA ROG, JE DEJAL: »ČE MI, KI SMO POSTAVLJENI, DA VARUJEMO AVTOHTONE ŽIVALI, TEGA NE SPREJMEMO, POTEM NAS NI TREBA!«
Morda bi se danes, 2. marca 2023, ko obeležujemo 50 let od prve ponovne naselitve risa na Slovensko; in jutri, 3. marca, ko je mednarodni dan prostoživečih vrst, letos, ko je po vsem svetu in tudi pri nas vse bolj videti, kako se ob vsem vojnem in drugem gorju, razni, še posebej tudi premočrtno »okoljski«, »brezogljični« in »zeleno prehodni« cilji z vse bolj brezčutnimi in srhljivo »boljševističnimi« dikcijami opravičujejo za uporabo vseh sredstev in vseh zlorab za poseganje v lokalno naravo ter življenje in zdravje ljudi v imenu globalne agende, ki obrača »ekologijo« in »ogljične« milijarde na svoj politično interesni mlin, zaradi česar so novodobne bogate »eko« elite le še bogatejše, siromašni pa vsak dan bolj revni in opeharjeni še za tisto, kar nam največkrat edino preostaja kot poslednja uteha, torej, za košček neokrnjene narave in zdravja, ki nam ga ta s tem pomaga ohranjati; danes torej, se morda vsaj za trenutek spomnimo, da je na koncu, ki neizogibno pride za vsakega, življenje zelo dragoceno. Neprecenljivo. Moje. Tvoje. Otrokovo. Risovo. In vsako. Za njim pa ostaja le tisto, kar smo dobrega dali in živeli. Zato je prav, da se v tem smislu vsaj v »bežnem jantarnem trenutku« pustimo življenju »učarati« in dotakniti z vso njegovo presunljivo resnico; prav je, da življenje v vsej pojavnosti res spoštujemo in z vso senzibilnostjo varujemo! Nenazadnje smo vsi, ne le kočevski lovci, kot se je o njih pred 50 leti izrazil Lado Švigelj, »postavljeni, da varujemo avtohtone živali«, da varujemo avtohtono naravo in življenje samo! Še več, »če tega ne sprejmemo, nas ni treba!« In nas, če se prav kmalu vsak v sebi pristno, brez vseh manipulativnih agend, ne zdrami za sožitje in za resnično sočuten pogled na vsako bitje v tem stvarstvu, na koncu res tudi ne bo! Več…
NOVI PREDSEDNIK KOČEVSKIH LOVCEV JE ŠE NAPREJ BRANKO ZLOBKO: »ČE SMO LOVCI RES TAKŠNI NARAVOVARSTVENIKI, KOT RADI POVSOD RAZGLAŠAMO, POTEM MORAMO TO POKAZATI TUDI S KONKRETNIMI DEJANJI IN PODPIRATI PRIZADEVANJA LJUDI ZA ZDRAVO OKOLJE IN NEOKRNJENO NARAVO!«
Naj gre za zavezanost lovstvu ali lokalnemu okolju, jo Zlobko enemu in drugemu jasno izkazuje z aktivno lovsko dobrodelnostjo in s predanostjo naravovarstvu in naravi. O njej je jeseni 2020 v velikem intervjuju za naš spletni portal na vprašanje, kaj je Branko Zlobko v resnici, bolj ribič ali bolj lovec, povedal: »Branko Zlobko je v resnici predvsem človek z naravo! V njej se soočam z vsemi vprašanji. In v njej iščem vse odgovore. Vse bolj verjamem, da je to ne le za slovensko lovsko organizacijo, ne le za vsakega lovca, ne le zame, ampak za vsakega človeka, za vse nas, tista najbolj prava pot. Narava! Življenje z njo.« V naslednjih letih, ki bodo ne le za naravo na Kočevskem, ampak, kot je zdaj videti, za naravo prav v vsakem kotičku Slovenije, turbulentna bolj kot kdaj koli doslej, bo imel predsednik Zveze lovskih družin Kočevje nedvomno veliko priložnosti, da gornje besede živi in pokaže ter na pot osveščenega, senzibilnega in odgovornega ravnanja z naravo s svojim zgledom popelje tudi vse druge. Na Kočevskem. In drugod. To bo potem tista največja in resnična zmaga. Zanj, za naravo, za slovensko lovstvo in za vse mnogo večja in bolj dragocena od sedeža v slovenskem parlamentu! Več…
»BIL KLANEC RES JE HUD IN BILO JE TRPLJENJE, KI GA LE VOLJA ZMAGALA JE PREKALJENA … NI MOGLA STRETI SRCA ZLOBE PENA …«
Franc in Irma Stupica sta bila pomembna, prodorna, spoštovana in priljubljena ljubljanska in slovenska predvojna gospodarstvenika, trgovca in posestnika. Ob lanskem in letošnjem »kupčevanju« z znamenito lovsko vilo Zlatorog, ki gre po »neuspelem« novembrskem poskusu aprila vnovič na dražbo, sta Franc in Irma Stupica še posebej zanimiva zato, ker sta prav onadva tista, ki sta v letih od 1922 do 1924 poverila tedanjemu znamenitemu ljubljanskemu graditelju Viljemu Treu izgradnjo te edinstvene družinske vile, kjer je danes sedež Lovske zveze Slovenije. Markantna in karakterna zakonca sta bila močno prisotna v vseh sferah ljubljanskega in slovenskega gospodarskega, kulturnega in narodno zavednega življenja prve polovice 20. stoletja. Več…
KAKO PALAČA KAZINA Z GLASBO IN NOVIM ŽIVLJENJEM OŽARJA IN BOGATI PODOBO, IDENTITETO IN SRCE SLOVENSKE PRESTOLNICE IN DRŽAVE
Palača Kazina je končno dobila novo podobo ter izjemno in žlahtno vsebino! To je velik dosežek za Ljubljano in za Slovenijo! Za vse nas. In nesporno ena najlepših slovenskih kulturnih zgodb preteklega leta! Zato, spoštovani bralci in bralke, vas lepo vabimo, da vsaj za kratek čas odvrnete pogled od vsega, kar letos nevredno velike pesniške sporočilnosti Franceta Prešerna, ki je tudi rad zahajal v Kazinsko dvorano, kazi s svojimi pomilovanja vrednimi ekscesi slovenski kulturni praznik, ter se z nami zazrete v čudovite podobe prenovljene Palače Kazine, ki jih je za naš spletni portal posnel umetnik, mojster in fotograf Dragan Arrigler. In prisluhnete besedam profesorja Marka Vatovca, dekana Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je ob vsej skromnosti vendarle z vso svojo uglajeno vztrajnostjo, odločnostjo in vero v uresničenje ciljev, ki so si jih zadali, v veliki meri zaslužen, da lahko letošnjemu slovenskemu kulturnemu prazniku posvečamo prav to izjemno in čudovito zgodbo! Več…
»KOČEVSKA Z EDINSTVENIMI GOZDOVI IN NEOKRNJENO NARAVO NI PRIMEREN PROSTOR ZA PROIZVODNJO OKOLJU IN LJUDEM NEVARNIH SNOVI!«
»To je nesprejemljivo! Za mnoge prebivalce Kočevske je pristno, čisto in zdravo okolje ena izmed največjih vrednot. Zato želimo svoje bivalno okolje zaščititi. Takšen poseg v naše okolje ni dopusten. Ustanovili smo civilno iniciativo, katere glavni namen je ozaveščanje prebivalstva o namenih podjetja Melamin in vodstva občine ter preprečitev širitve obsega poslovanja na novo lokacijo. Melaminova proizvodnja na trenutni lokaciji se mora prestrukturirati na način, da ne bo predstavljala visokega tveganja za okolje in ljudi, hkrati pa ne bo poslabšala bivalnih in delovnih razmer na Kočevskem ter ne bo predstavljala razvrednotenja okolja in osebnega premoženja. Kočevska ni primeren prostor za proizvodno dejavnost, pri kateri se uporabljajo okolju in ljudem nevarne snovi.« Več…
»PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO! TREBA SE JE PRAVOČASNO OZAVESTITI O ŠKODLJIVOSTI ZA ZDRAVJE, RAZVREDNOTENJU OKOLJA, ENERGETSKI NEUČINKOVITOSTI IN O OŠKODOVANJU PREBIVALCEV IN DAVKOPLAČEVALCEV, KI JIH PRINAŠA V OBČUTLJIV SLOVENSKI PROSTOR LAŽNO »ZELENA« VETRNO SUBVENCIJSKA ZLORABA!«
»Po toči zvoniti je prepozno«, so dejali že v srednjem veku, ko so z zvonjenjem skušali pregnati točo. Zato je nujno opozoriti vse odločevalce, občinske svetnike, poslance, ministre, ki sodelujejo pri načrtovanju vetrnih elektrarn v Sloveniji, ki ima dokaj razpršeno poselitev v višjih legah, da pravočasno umaknejo načrte za množico vetrnih elektrarn. Naj si vzamejo čas in se malce poglobijo v dogajanje po svetu, v prakso in izkušnje, ki jih imajo na območjih z vetrnimi elektrarnami, kjer te obratujejo že petnajst in več let. Naj se seznanijo s tem, kako hude in trajne zdravstvene, okoljske, energetske probleme in zlorabe ter oškodovanja prebivalcev, okolja, narave in javnih finančnih sredstev prinaša s seboj uklanjanje brezvestnim investitorjem in lovcem na davkoplačevalske subvencije pod lažno zeleno kamuflažo in pod floskulami o »zeleni« energiji in »obnovljivih virih energije«! Več…