Danes je spet 22. april. Svetovni Dan Zemlje. Zadnje desetletje lahko ob tem »prazniku planeta« iz leta v leto opazimo in zapišemo vse več hudega. Zlorabe fenomenalno cinične agende, s katero so, potem ko so jo poimenovali »zeleni prehod«, uspešno ubili dve muhi na mah: perfidno so zmanipulirali, aktivirali in mobilizirali javno in »politično« mnenje z navidezno skrbjo za »zeleno«, s sejanjem strahu in paničnim alarmizmom na eni strani; na drugi strani pa s tem pretiravanjem očrnili, osramotili, kompromitirali in osovražili vsa resnična, trezna, razsodna in uravnotežena prizadevanja za varovanje in ohranjanje narave, okolja in življenjskega prostora ljudi, vse flore, favne in vsega živega in neživega sveta ter harmonične simbioze, ki edina zares omogoča življenje na planetu Zemlja; te zlorabe, torej, so se namnožile do norih razsežnosti ter se s pomočjo interesno kapitalsko politično medijskih kampanj, temelječih na svojevrstnem »ekosocialnem« inženiringu in na tehnikah nevrolingvističnega programiranja množic, z maligno zahrbtnostjo razširile v vse »prostore« in dimenzije življenja, družbenega, političnega, finančnega, kulturnega in interesnega odločanja, ki, z usihanjem moči demokratičnih in pravnih varovalk ter z brezzobimi antikorupcijskimi institucijami iz dneva v dan s svojo hobotnično povezanostjo in posledično totalitarnim interesno politično medijskim miljejem, vse bolj stiskajo nemočne in brezpravne državljane in državljanke, nam jemljejo najbolj osnovne človeške in ustavne pravice do čiste pitne vode, čistega zraka in zdravega in mirnega bivalnega okolja ter netijo nove in nove krvave konfrontacije in spopade; in to prav povsod: od najbolj eminentnih prestolnic in urbanih središč do najbolj odmaknjenih lokalnih skupnosti in krajev sveta ter poslednjih oaz neokrnjene narave! Več…
Author: Ana Ašič
»TI SI VSTAL ZA MIR. MI PA KOPIČIMO OROŽJE. IZKRVAVEL SI ZA NAS, DA NE BI VEČ PRELIVALI KRVI!«
»Vsi gledajo in opazijo le kose,« sem pred dvema tednoma zato, da ju ustavim, prijela za roko prijateljico in prijatelja iz čisto drugega konca Slovenije, s katerima smo se prav tam prvič po dolgem času spet srečali. »Roke pa ne vidijo,« je prijateljica takoj odvrnila, me objela in se med obhodom in občudovanjem edinstvene stvaritve Stojana Batiča, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v slovenski javni prostor postavil Kristusa Rešenika, sicer zakritega z »ubogo gmajno« slovenskih kmečkih uporov, a prav zato toliko bolj veličastnega, ganjeno zahvaljevala, da sva ju pripeljala in jima odstrla ta čudovit kraj, kamor se, če le čas dopušča, venomer znova, dan za dnem v poslednjih sončevih pramenih po svežo moč in navdih podajajo tudi naši koraki, naše misli in besede. Kristus Rešenik na Ljubljanskem gradu ni namreč le varuh in zaščitnik in poslednja uteha in edinstvena moč vseh ubogih in preganjanih, ampak je tudi tista Božja roka, ki bdi in se steguje nad kose, nad orožje, nad vse hudo, ki ga povzroči; in nas tako kot letošnja velikonočna pesem patra Pavleta opominja in spominja: »Izkrvavel sem za vas, da ne bi več prelivali krvi!« Ter nas nemo, a ultimativno vabi: »Predragi! Iščite in delujte za mir! To je vstajenje in življenje!« Več…
»VZORČNI IN VZORNI PRIMER OBČUTLJIVE PRENOVE TER NAUK ZA PRIHODNOST PRETEKLOSTI« JE ZDAJ OBSOJEN NA IZBRIS!?
»Medtem, ko so bila v preteklosti vrata v mesto v mestnem obzidju in daleč od njegovega jedra, so dandanes potniške postaje v njegovem središču sodobna vrata v mesto. Zato so za vse, ki v mesto prihajajo, prvi stik z nami, z našo kulturo in omikanostjo. Tudi zato sem prepričan, da je treba skrbno prenovljeno in urejeno pritličje naše železniške postaje za vselej ohraniti kot javni, mestu in potnikom namenjen prostor. Torej takšen, kot je bil urejen. Kot zgodovinski in kulturni spomenik, ki je, skupaj s postajno stavbo, tudi v najširših evropskih razsežnostih edinstven, dragocen in žlahten ponos našega mesta,« piše in opozarja arhitekt in akademik Marko Mušič v svojem pozivu ljubljanski in slovenski javnosti ob nameravani »privatizaciji in hotelizaciji eminentnega zgodovinskega in kulturnega spomenika, v katerem mora od leta 1848 uveljavljeno pritličje, za vedno ostati javen, mestni, potnikom, Ljubljančanom in vse bolj pogostim obiskovalcem našega mesta, namenjeni prostor. Torej, tak, kot smo ga uredili.« Več…
SLOVENSKO NOVINARSTVO V VRTINCU ULTRA IN EKSTRA PRETIRAVANJ, NOROSTI, GRENKOBE IN BOLEČINE, KOLABORANTSTVA, ARANŽERSTVA, HLAPČEVSTVA IN POGOLTNOSTI TER »SINDROMA ČIVAVE«, PA TUDI NEZAMENLJIVE IN NEPREMAGLJIVE ZGODBE, NEPOKORLJIVE ŽELJE PO IZREČENOSTI TER V SLUTNJI CENZURE IN UTIŠANJA, KI SE V PREDLOGU NOVEGA ZAKONA O MEDIJIH PRIKRITO, A ZATO NIČ MANJ ZLOVEŠČE OBETA VELIKO PRED ČLENI O SOVRAŽNEM GOVORU!
»Raznolike medijske krajine ne bo ustvarilo metanje milijonov trem gospodarskim družbam oziroma trem slovenskim medijskim multimilijonarjem ter desetinam njihovih medijev in trem njihovim časnikom, pa četudi bi vsak imel tisoč zaposlenih novinarjev, saj, kot upravičeno poudarjajo različni kredibilni in kompetentni razpravljavci, gre tu še zmeraj le za tri glasove v medijski krajini, ki pa konkretni, roko na srce, niti zelo različni niso! Raznolike medijske krajine tudi ne bo ustvarilo oziroma jo bo zelo težko zagotovilo pet hibridov, napol novinarskih napol agendnih, nekakšnih »politkomisarskih« digitalnih glasil, ki se zapikujejo v druge kolege in si lastijo edino zveličavno pravico do tega, kar je res in kaj ni, skladno z ultra agendo, ki jo zagovarjajo in katere del so; in si potem v tem duhu jemljejo tudi izključno pravico do opolnomočenja in »opismenjevanja« slovenske javnosti z eno edino resnico, kar je, ne le nezdružljivo s kredibilnostjo novinarske profesije in etike, ampak je za moj okus, res, s sicer vsem dolžnim spoštovanjem do prizadevnih kolegic, ki jih morda vodi dober namen, pa vendar za današnji čas in leto 2025 tudi kar malce preveč pokroviteljsko, podcenjujoče, na robu žaljivosti do ljudi in slovenske javnosti, ki je vsekakor pismena in razgledana ter nemalokrat tudi bolj izobražena od teh, ki bi v »pravem« duhu Fanči iz Dergančeve Butnskale zdaj tej javnosti prale in frotirale možgane! Poleg tega pa, tisto, kar javnost edino zares vedno znova relevantno opolnomoči in, če že kdo hoče ta izraz, »opismeni«, je itak le resnična, verodostojna informacija v dobri, kompleksni, poglobljeni, jasno strukturirani in jezikovno dovršeni zgodbi! In, čim več takšnih raznolikih zgodb! Seveda pa je, kot že rečeno, raznolikost slovenske medijske krajine delikatna že dolgo. Ob hudi eroziji novinarske suverenosti na eni, je bilo na drugi strani že zdavnaj vzpostavljeno zasajanje in bohotenje medijskih »invazivnih« vrst. Ruvanje in iztrebljanje redkih in samoniklih cvetlic pa tudi!« Več…
»UGOTAVLJAMO, DA DOPOLNJENO POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE ZA HE MOKRICE PRIPRAVLJALCA HSI INVEST IN DODATEK, ŠE VEDNO NE VKLJUČUJETA TEH TREH VRST IN SE DO NJIH NE OPREDELITA, OB DEJSTVU, DA GRE ZA EDINI ZNANI LOKACIJI V SLOVENIJI, IN DA JE ENA VRSTA CELO NOVA ZA ZNANOST.«
»V Društvu za preučevanje rib Slovenije smo presenečeni, da se HSE Invest d.o.o. spreneveda za katere vrste gre, saj so te vrste že ves čas predmet trajanja postopkov za HE Mokrice. Prav tako so strokovnjaki za intersticialno favno bili prisotni na ustni obravnavi leta 2020, na kateri je bil tudi prisoten HSE Invest in je bilo tudi takrat govora o teh vrstah, prav tako smo jih DPRS (med drugim) ponovno navedli v pripombah, ki so bile oddane v okviru tega postopka 18. marca 2025. Ker predlagana gradnja pomeni uničenje vodnega intersticialnega habitata, s tem pa uničenje populacij ali celo izumrtje vrst podzemnega intersticiala, to pomeni neposredno kršenje Zakona o naravi, ki v 14. členu določa: »Prvič, rastlinsko ali živalsko vrsto je prepovedano iztrebiti. Drugič, zniževati število rastlin ali živali posameznih populacij, ožati njihove habitate ali slabšati njihove življenjske razmere do take mere, da je vrsta ogrožena, je prepovedano. Z izpustitvijo obravnave podzemnega živalstva in načrtovanim posegom se neposredno krši Zakon o naravi.« Več…
POPRAVEK NAVEDB V PRISPEVKU »ENERGETIKI DO GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA HE MOKRICE S PONAREJENIMI PODATKI!? IHTIOLOŠKE RAZISKAVE VZBUJAJO DVOM O VERODOSTOJNOSTI IN ZNANSTVENI OBJEKTIVNOSTI, ZARADI VPLETENOSTI DVEH PREDHODNO OBSOJENIH OŠKODOVALCEV ZAVODA ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE! IN ENERGETIKI IMAJO V ROKAH POPOLNOMA VES POSTOPEK!«, OBJAVLJENEM NA SPLETNEM MEDIJU AnaAsicSic! – ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM, dne 21. 3. 2025
HSE Invest, kot vodilna družba za inženiring in izgradnjo energetskih objektov in izvajanje storitev svetovalnega in izvajalskega inženiringa, ves čas delujemo strokovno, skladno z zakonodajnimi postopki in pravili. V skladu z našo zavezanostjo k transparentnosti in odgovornosti, želimo v nadaljevanju podati pojasnilo o resničnih okoliščinah primera, na katerega se to pojasnilo nanaša. Več…
ENERGETIKI DO GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA HE MOKRICE S PONAREJENIMI PODATKI!? IHTIOLOŠKE RAZISKAVE VZBUJAJO DVOM O VERODOSTOJNOSTI IN ZNANSTVENI OBJEKTIVNOSTI, ZARADI VPLETENOSTI DVEH PREDHODNO OBSOJENIH OŠKODOVALCEV ZAVODA ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE! IN, ENERGETIKI IMAJO V ROKAH POPOLNOMA VES POSTOPEK!
»Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) je v torek, 18. marca posredovalo pripombe na dopolnjeno Poročilo o vplivih na okolje in Dodatek v okviru ponovljenega postopka prevlade energetike nad javnim interesom ohranjanja narave za hidroelektrarno (HE) Mokrice. DPRS v pripombah navaja kršitve pravil postopka, napačno uporabo predpisov, ponarejanje podatkov, opozarja na sporne ihtiološke raziskave in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. DPRS na koncu ostro nasprotuje gradnji HE Mokrice in vlado poziva, da nemudoma prične s pripravo načrtov in gradnjo protipoplavne zaščite na območju spodnje Save, ter tako zaščiti prebivalce pod HE Brežice, ki jih dodatno poplavno ogroža, saj HE Mokrice po strokovni in zakoniti poti ni možno graditi,« v današnjem sporočilu slovenski javnosti in hkratnem pozivu Vladi RS piše Društvo za preučevanje rib Slovenije, pri čemer še posebej poudarjajo: »Zagotovo je zelo sporno, da investitor in vlada sama odločita, kaj je javni interes. Še posebej ob dejstvu, da nam trenutno vlada energetski lobi, da je predsednik vlade iz vrst energetike, da je ta vlada razgradila ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter izročila okolje v roke energetiki: ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), kar pomeni, da imajo energetiki v rokah cel postopek od priprave Poročila o vplivih na okolje in Dodatka; da si naročajo sami izvajalce raziskav; da si sami za lastne projekte vodijo postopke presoje vplivov na okolje in naravo.« Več…
EDINSTVENA MITSKA POKRAJINA POD SNEŽNIKOM! TU SO VETRNE ELEKTRARNE NEDOPUSTNE! ŠE VEČ, NJIHOVA UMESTITEV V TA, NARAVNO IN KULTURNO BOGAT PROSTOR BI BIL ČISTI VANDALIZEM!
»Ali znamo ceniti prostor, v katerem živimo?« se sprašuje dr. Ladislav Placer, geolog, raziskovalec rudišč, Dinarskega gorstva in Alp, ter ob tem tehtno in argumentirano opozarja slovensko strokovno, politično, odločevalsko, zainteresirano, kritično in laično javnost na, za slovensko identiteto in državnost, izjemen pomen prostora nad Ilirsko Bistrico, kjer se na enem največjih ohranjenih fosilnih plazov na svetu nahaja mitska pokrajina predslovanske in slovanske religijske dediščine in verjetnega zgodnjesrednjeveškega slovanskega upravno-religijskega središča! Točno tam, kjer zdaj slovenska politika in interesi spet skušajo kratkovidno in arogantno vsiliti uničujočo umestitev vetrnih elektrarn v neprecenljivo dragoceno naravno in kulturno okolje! »Mitske pokrajine slovanskega religijskega izvora so raztresene po vsem sedanjem in zgodnjesrednjeveškem slovanskem svetu, ki ni več poseljen s Slovani, vendar nikjer ni tako blizu skupaj treh Devinov, ki po dosedanjem vedenju predstavljajo mesta darovanja. Ti dajejo tej mitski pokrajini izjemen pomen. Smo na prostoru slovanske religijske dediščine, v bližini katere se nahajajo kraji Knežak, Šembije, Koseze, Dolnji in Gornji Zemon, ki kažejo na morebitni sočasni obstoj slovanske posvetne oblasti. Končno oceno o pomenu tega prostora bodo dale nadaljnje arheološke in zgodovinske raziskave, toda to, kar poznamo danes, kaže na povezanost med naravno dediščino ter predslovansko in slovansko religijsko dediščino, ki ima v slovanskem primeru znake verjetnega zgodnjesrednjeveškega upravno-religijskega središča,« poudarja dr. Ladislav Placer ter nam v pričujočem tekstu, ki bi ga res moral prebrati vsak Slovenec in državljan Republike Slovenije, z besedo in sliko nazorno predstavi edinstvenost te naravne in kulturne vrednote ter mitične pokrajine pod Snežnikom. Več…
DANES JE DRAGAN ARRIGLER ODŠEL V SVETLOBO, KI JO JE Z VSO SVOJO SENZIBILNOSTJO VSE ŽIVLJENJE VZTRAJNO ISKAL IN UPODABLJAL
»Ko se danes ozrem nazaj na tisti čas, naju z Draganom Arriglerjem vidim kot dva iskalca izgubljenih zakladov. Venomer sva iskala nekaj, česar še nihče ni videl in slišal, nekaj, kar bo povedalo, izreklo, se dotaknilo srca in vtisnilo v spomin: Dragan podobo, svetlobo in luč; jaz besede, resnične, iskrene in pristne; oba pa zgodbo, srčno, nepozabno, večno. Le malokdaj sem imela v resnici priložnost zares pozorno opazovati Dragana Arriglerja pri delu, saj je bilo večinoma ravno obrnjeno: on je fotografiral, ko sem se pogovarjala s protagonisti zgodb in intervjujev. Pa vendar se spominjam, kako sva ga v Pleterjih z Markom Mušičem iz naslonjačev pod piramidno streho z zadržanim dihom spremljala s pogledi: koliko kot struna napete koncentracije je bilo v vsakem posnetku tistega oktobrskega dne, koliko pozornosti in neverjetno poetične senzibilnosti. V vsem tem je bil in je Dragan Arrigler zmeraj inspirativen ustvarjalec. Mojstrski, senzibilen in predan, venomer prevzet s stremljenjem in iskanjem popolnosti, obenem pa etičen z vsakim dihom, do zadnjega fotona! Če dobro pomislim, res ne poznam nikogar z bolj neverjetno jekleno modrim pogledom in obenem z bolj mehko dušo in čistim srcem. In to je ta neverjetna magija Arriglerjeve ustvarjalne energije, zmeraj plemenite, pretanjene, razmišljajoče, globoke in občutljive, zavezane nekakšni brezčasni lepoti in obenem dovzetni za minljivost in čarobnost tega trenutka, vselej pa prežete in presijane z iskrenjem duha, ki je neomajno zapisan srčnim vrednotam. Zato pa se mu je tudi odstrlo toliko zakladov! Ko se danes spominjam najinih zgodb, ko prelistavam strani in gledam vse te podobe, ki jih je času izmaknil Dragan Arrigler, me preveva čista lahkosrčnost. Govorica je jasna, sijoča, čarobna! Iskanje ni bilo zaman. Zakladi so! Niso izgubljeni! In to je to! Arrigler! Hvala ti!« Več…
»BIOLOŠKI FILTER, KI JE NASTAJAL STOLETJA, UTEGNE BITI UNIČEN, S TEM PA BO PRIŠLO TUDI DO UNIČENJA PITNE VODE IZ VODONOSNIKA ZA LJUBLJANO! BIOLOŠKEGA FILTRA NE OMENJA NOBENA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE!«
»Dosedanji zapleti v sporno izpeljanih in vsebinsko pomanjkljivih, nepravilnih in neučinkovitih upravnih postopkih kažejo na neustrezno in neučinkovito delovanje in odločanje o projektu s strani do sedaj vključenih izvršilnih oblasti. Ne-ukrepanje vodi v nedvomno uničenje vodonosnika in s tem uničenja sistema oskrbe s pitno vodo za območje Mestne občine Ljubljana in okolice. Svetu za nacionalno varnost predlagamo, da službam naloži izdelavo analize dosedanjega dogajanja, ki bo ugotovila, v katerih korakih nastajanja projekta kanalizacije je prišlo do odpovedi delovanja pravne države. Vlada naj na podlagi analize določi izvedbo ukrepov izvršilne oblasti, ki bodo v bodoče preprečili ali vsaj zmanjšali možnost nastanka podobnih, za kritično infrastrukturo nevarnih in usodnih projektov. Podpisani eksperti smo pripravljeni Svetu natančno pojasniti katerokoli napisano stališče. Do sedaj namreč nismo uspeli pridobiti nobenih strokovnih mnenj, ki bi nasprotovala našim ekspertnim ugotovitvam oziroma, ki bi dokazovala, da se motimo,« opozarja Vlado RS, Svet za nacionalno varnost in prebivalce Ljubljane pobudnik odprtega pisma Uroš Rojko, redni član SAZU, skladatelj in upokojeni profesor s skupino ekspertov: s prof. dr. Metodo Dodič Fikfak, prof. dr. Jožetom Duhovnikom, univ. dipl. inž. Francem Maleinerjem, mag. Tomažem Ogrinom, univ. dipl. inž. Petrom Černigojem, arhitektom Andrejem Čuferjem in elektroinženirjem Markom Kiauto. Več…