Ko je pred desetimi leti, torej leta 2014, vplivni lokalni veljak Janez Debeljak iz Malega Loga uspešno »ustoličil« svojega ambicioznega in k »dobrim« zaslužkom nagnjenega ljubljanskega prijatelja Ivana Benčino, nesojenega strojnika in priučenega računalničarja po rodu iz potoškega Travnika, za župana Občine Loški Potok, je slednji zelo hitro s svojim krogom prijateljev in podpornikov začel uresničevati energo zadružne ideje, ki jih je Štajerec Tomaž Zver, pretkani energo in zadružni »guru« iz vseslovenskega hobotničnega morja liberalne in »zaresne« demokracije, skušal že leta prej neuspešno in zaman »posejati« pri nekdanjem uglednem potoškem županu Janezu Novaku, ki nad takšno zadrugo ni bil kaj posebej navdušen. Ivan Benčina pa zelo, zato jo je s svojim »velikim učiteljem« Zverom tudi nadvse hitro ustanovil. Vanjo se je seveda včlanil tudi že omenjeni Janez Debeljak iz Malega Loga. Pa njegov sin Sašo Debeljak, prav tako iz Malega Loga, ki je bil že v času obeh mandatov Benčinovega županovanja in je še danes svetovalec za okolje in prostor ter komunalne zadeve na Občini Loški Potok, prav tako pa prav on z občinske strani pelje tudi prav vse infrastrukturne projekte in ima, po besedah naših virov, veliko formalne in neformalne besede in moči tudi pri vseh vetrničnih idejah in projektih, kar je menda v popolnem nasprotju z njegovo redkobesednostjo, ko ga o teh projektih karkoli vprašajo posamezni občinski svetniki. Za predsednika Nadzornega odbora Lesne zadruge Loški Potok so postavili Simona Debeljaka, ki je zet malološkega Janeza Debeljaka, saj je Simon Debeljak poročen s hčerko Janeza Debeljaka in s sestro Saše Debeljaka, in je slednji torej Simonov svak. Danes je Simon Debeljak namesto Ivana Benčine župan Občine Loški Potok; Ivan Benčina pa je danes predsednik Lesne zadruge Loški Potok. Član te zadruge pa je tudi brat Simona Debeljaka, ki mu je prav tako kot Simonovemu tastu iz Malega Loga ime Janez Debeljak; le da sta Simon in njegov brat Janez doma na Hribu. Da s takšnimi družinskimi povezavami in pozicijami, ki jih Debeljaki skupaj s prijateljem Benčino zavzemajo v zadružni in potoški občinski strukturi, s čimer je slednja videti dobesedno ugrabljena od Benčine, Zvera in družinskega klana Debeljakov, ni težko speljati in uresničiti karkoli ti pade na pamet, najbrž ni treba posebej poudarjati in opozarjati.
Izkopavanje temelja, stojišča za »majhno«, le 125 metrov visoko eno megavatno vetrnico nad Malim Logom // 7. avgusta 2024 // Foto: Ana Ašič
Piše: Ana Ašič
Foto: Ana Ašič, Jože Podletnik, Milan Cerar
Naslovna fotografija: Ana Ašič
8. avgust 2024
Kot smo na našem kritičnem preiskovalnem spletnem portalu že poročali pred dobrim mesecem https://anaasicsic.com/2024/07/05/ko-pridejo-dravske-elektrarne-z-vetrnico-v-loski-potok-kljub-eksplicitni-naravovarstveni-usmeritvi-zavoda-za-varstvo-narave-da-se-to-sme-sele-s-1-avgustom-so-nad-malim-logom-brutalno-posegli-v-nar/, smo, potem ko je 20. junija 2024, na seji Občinskega sveta Občine Loški Potok povedal župan Simon Debeljak, čemur so pritrdili tudi nekateri svetniki, da so se že pričela gradbena dela za umestitev vetrnice nad Malim Logom, torej, vsaj dva meseca pred časom, ki ga je odobril Zavod RS za varstvo narave, smo na praznični dan, 25. junija 2024, to najprej preverili s pogledom iz Malega Loga, iz te lepe vasi sredi idilične gozdno travne pokrajine, kjer domačini v bistvu skoraj nič ali le malo vedo, za kaj v resnici gre, saj očitno tisti, ki so vpleteni v posel z zemljišči ali vpeti v kontroverzno Lesno zadrugo, o kateri smo se že razpisali v prvem delu sage o »sencah v raju Loškega Potoka« https://anaasicsic.com/2024/06/17/kaj-dogaja-v-loskem-potoku-tragika-odrocne-obcine-kdo-jo-v-resnici-vodi-ni-vse-zadruzno-zlato-kar-se-sveti-indijanci-na-zemlji-z-nafto-pa-palestinci-in/; ne želijo, da se o tem kaj preveč »dviga prah«; predvsem pa vsa zadružna »konspirativnost« nezadružne prebivalce Malega Loga drži v nekakšnem ozračju nelagodnega molka in strahu, ki ga je zaradi neposredne in neformalne kontrole v tako majhnem »avtarkičnem« okolju le malokdo pripravljen prelomiti; a smo takrat, na »dan državnosti« kljub temu našli pot na preuranjeno, neoznačeno, nezavarovano gradbišče državnega investitorja Dravske elektrarne Maribor.
V projektnih in drugih pogojih za pridobitev gradbenega dovoljenja je julija 2020 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave na dveh mestih eksplicitno zapisal, da se gradnja vetrne elektrarne nad Malim Logom sme izvajati oziroma je dopustna le v času od konca julija do konca februarja. Gre namreč za gradbeni poseg, ki se nahaja »na ekološko pomembnem območju Kočevsko (id. št. 31100) in na Osrednjem območju življenjskega prostora velikih zveri (id. št. 80000)«.
Kar zadeva same gradbene posege v to, zdaj, po šestih predčasnih tednih brezskrupuloznega štajerskega lomastenja sicer že nepovratno uničeno nekdanjo čudovito in edinstveno neokrnjeno naravno območje nad Malim Logom, je v mnenju na dveh mestih zapisano, prvič, »čas izvedbe predvidenih posegov naj se prilagodi življenjskim ciklom živali na način, da ne sovpada z obdobji njihove največje aktivnosti oz. z obdobjem, ko potrebujejo mir, zlasti v obdobju razmnoževalnih aktivnosti in vzreje mladičev; dela naj se izvedejo v obdobju od konca julija do konca februarja naslednjega leta«; in drugič, »morebitno odstranjevanje lesne in grmovne zarasti za izvedbo predvidenih gradbenih del naj se izvede v obdobju od konca julija do konca februarja naslednjega leta«.
Da se očitno vase trdno prepričanim »nedotakljivim« niti malo ne zdi, da bi morali karkoli ali kogarkoli v kakršnem koli smislu spoštovati, kaj šele senzibilno delovati v naravi in upoštevati priporočila oziroma pogoje pristojnih institucij, ki so na Slovenskem vse bolj hirajoči, nemočni in brezzobi nebodigatreba, je zdaj, dobrih šest tednov od našega zadnjega obiska lokacije nad Malim Logom, več kot jasno!
Nova cesta // V lovišču Lovske družine Loški Potok ni nič več, kot je bilo // Nad Malim Logom, 7. avgusta 2024 // Foto: Ana Ašič
Seveda pa, kako tudi ne! Ko je pred desetimi leti, leta 2014 vplivni lokalni veljak Janez Debeljak iz Malega Loga uspešno »ustoličil« svojega ambicioznega in k »dobrim« zaslužkom nagnjenega ljubljanskega prijatelja Ivana Benčino, po rodu iz potoškega Travnika, za župana Občine Loški Potok, je slednji zelo hitro s svojim krogom prijateljev in podpornikov začel uresničevati energo zadružne ideje, ki jih je Štajerec Tomaž Zver, pretkani energo in zadružni guru iz vseslovenskega liberalno demokratskega hobotničnega morja, skušal že leta prej neuspešno »posejati« pri nekdanjem uglednem potoškem županu Janezu Novaku.
Izkušenemu in prizemljenemu Novaku so bile menda kaj hitro jasne Zverove »luftarske« nakane, zaradi česar, kot pričajo naši zanesljivi in preverjeni viri, Novak z Zverom »po kakšnih dveh srečanjih ni hotel imeti prav nič več«.
»Zdaj že pokojni župan Novak se je v naše kraje priženil, ni bil rojen tu, a je dihal in živel za to občino, za Loški Potok, za vse vasi in kraje v njej, imel je močan občutek za skupnost in skušal je po svojih najboljših močeh res nesebično delati in delovati za dobro vseh ljudi, brez misli in brez računice, kaj bo on imel od tega,« nam je dejal eden naših sogovornikov, podobno pa nam je o njem povedalo tudi več drugih Potočanov, prav tako pa tudi tistih z dragarskega konca občine.
Pravo Novakovo nasprotje je v tem smislu Ivan Benčina. Ta se je nad Tomažem Zverom zelo navdušil in ga kaj hitro vzel za svojega »velikega učitelja«. »Ko je učenec pripravljen, pride učitelj,« nam je Benčina povedal o Zveru, ko smo se zadnje dni letošnjega maja z njim pogovarjali o Lesni zadrugi Loški Potok in vseh njenih velikih načrtih z občino. Prav Ivan Benčina kot župan Občine Loški Potok in Tomaž Zver pa še podjetnik Marko Grandljič so januarja 2016 ustanovili Lesno zadrugo Loški Potok.
Vanjo se je seveda včlanil tudi že omenjeni Janez Debeljak iz Malega Loga. Pa njegov sin Sašo Debeljak, prav tako iz Malega Loga, ki je bil že v času obeh mandatov Benčinovega županovanja in je še danes svetovalec za okolje in prostor ter komunalne zadeve na Občini Loški Potok, prav tako pa prav on z občinske strani pelje tudi prav vse infrastrukturne projekte in ima, po besedah naših virov, veliko formalne in neformalne besede in moči tudi pri vseh vetrničnih idejah in projektih, kar je menda v popolnem nasprotju z njegovo redkobesednostjo, ko ga o teh projektih karkoli vprašajo posamezni občinski svetniki. Za predsednika Nadzornega odbora Lesne zadruge Loški Potok so postavili Simona Debeljaka, ki je zet malološkega Janeza Debeljaka in torej svak Saše Debeljaka. Danes je Simon Debeljak namesto Ivana Benčine župan Občine Loški Potok; Ivan Benčina pa je danes predsednik Lesne zadruge Loški Potok. Član te zadruge pa je tudi brat Simona Debeljaka, ki mu je prav tako kot Simonovemu tastu iz Malega Loga ime Janez Debeljak; le da sta Simon in njegov brat Janez s Hriba. Da s takšnimi družinskimi povezavami in pozicijami, ki jih Debeljaki skupaj s prijateljem Benčino zavzemajo v zadružni in potoški občinski strukturi, s čimer je slednja videti dobesedno ugrabljena od Benčine, Zvera in družinskega klana Debeljakov, ni težko speljati in uresničiti karkoli ti pade na pamet, najbrž ni treba posebej poudarjati in opozarjati.
Le kako to, da so potoški lovci tako vdani v usodo!? // Nad Malim Logom, 7. avgusta 2024 // Foto: Ana Ašič
Toliko bolj postane vsa stvar kontaminirana in delikatna, če se poglobimo v pretakanje občinskih sredstev v zasebno zadrugo, v kateri je sicer tudi občina ena od 14 članic oziroma članov, ki pa so po neki nenavadni »konstelaciji« tako tajni, četudi je med njimi javna pravna oseba, da jih ni mogoče najti na Ajpes, kar so nam pri omenjeni agenciji pojasnili s tem, da je »za podatke zadrug pristojno registrsko sodišče, kjer je zadruga registrirana«. »S sodišča potem nam javijo spremembe članstva in šele tako in takrat lahko te zadružne podatke preberete na straneh Ajpesa,« nam je potrpežljivo in ljubeznivo pojasnila Zdenka Kajdiž, vodja izpostave AJPES v Kranju, nekdanja v.d. direktorja Ajpesa in njegova namestnica v času letošnjega letnega dopusta.
Skratka, v takšnih potoških občinsko zadružnih rabotah je že pred leti začel nastajati kontroverzni projekt eno megavatne vetrnice nad Malim Logom. Pri čemer je vse stroške vseh vrst priprav in postopkov vse do pridobitve gradbenega dovoljenja peljala in plačevala Občina Loški Potok, potem pa je, ko je bil ves »dirty job« opravljen, vse to »samaritansko« prevzela Lesna zadruga, še več, tako lepo pripravljen projekt z gradbenim dovoljenjem, ki so ga očitno, vsaj po besedah Ivana Benčine je slišati tako, le »prepisali« na drugega investitorja, je »predala« Dravskim elektrarnam Maribor. »Zakaj!?« vprašam Ivana Benčino in Simona Debeljaka. Na kar sta ločeno, a enako odgovorila: »Ker za Lesno zadrugo projekt ni dovolj ekonomičen in rentabilen!« »A za Dravske elektrarne pa je!?« vprašam. »Ja,« reče Ivan Benčina, »Dravske elektrarne so pa velik državni sistem in oni si lahko to privoščijo!«
Seveda, pomislim, oni si to lahko privoščijo z denarjem nas vseh! Predvsem pa, jasno, je to zanje šele začetek; noga med vrata, ki sta jim jih v občino Loški Potok in v to edinstveno neokrnjeno naravo tako judežno odprla Lesna zadruga Loški Potok in pogoltnost, ki jo vodi. Trojanski konj je ta eno megavatna vetrnica nad Malim Logom, pomislim, prav kmalu bodo to spoznali Potočani, pa tudi vsi ostali prebivalci občine Loški Potok, še posebej seveda tisti iz Dragarske doline, kjer jim ta ista Lesna zadruga in Dravske elektrarne Maribor hočejo na Parg umestiti mega Vetrno polje Parg z vsaj petimi gigantskimi vetrnicami!
Nad Malim Logom, 7. avgusta 2024 // Gradbiščna tabla ni pri “vhodu” na gradbišče, ki sploh ni ograjeno in označeno, ampak je kar “mimogrede” prislonjena na kontejner na gradbišču // Foto: Ana Ašič
Občini, ki je nosila vse stroške priprave projekta za vetrnico nad Malim Logom, naj bi letno pripadalo 3 odstotke prihodkov od proizvedene električne energije; zasebni Lesni zadrugi, ki ni vložila v projekt lastnih sredstev, ampak je kvečjemu »s tujim kli—m mahala po koprivah«, kot bi se kleno izrazil kakšen prostodušni gospod, pa naj bi pripadalo 7 odstotkov letno!
Skratka, zadružni guru in veliki mojster Tomaž Zver, z »vajencem« Ivanom Benčino ter z njima nerazdružno povezan družinski občinsko zadružni klan Debeljakov so že povsem »v luftu« od vetrnega navdušenja; in, kot nas informirajo različni viri, naj bi nad in okoli Malega Loga kot gobe po dežju »rasle« parcele s soglasji za postavitev eno megavatnih vetrnic, tako da se argument o »Loškem Potoku kot občini z najbolj neokrnjeno naravo«, s katerim se premnogi domačini in vsi, ki jim je mar za naravo in te kraje, odločno zoperstavljajo devastiranju in razvrednotenju vsega, kar je tu največ vredno, prav zaradi že aktualnega in skrivaj načrtovanega uničujočega degradiranja narave okoli Malega Loga, utegne kmalu sesuti kot hišica iz kart.
Nad Malim Logom, 7. avgusta 2024 // Akterji // Foto: Ana Ašič
Ko bo prišlo do tega, bo ob asistenci takšnih koristoljubnih pomagačev kot so Benčina, Zver, Debeljaki in drugi člani Lesne zadruge, slovenska država ter tej državni energetski hobotnici popolnoma podjarmljeni pristojni ministrstvi: obe, za okolje podnebje in energijo ter za naravne vire in prostor, vsi bodo brezobzirno žrtvovali ta odmaknjeni košček čarobno lepe Slovenije, ki ni v resnici nikjer bolj zelena kot prav tu, za svoj črno rdeči »zeleni prehod« in za umazan denar, ki ga forsira.
Kaj te in sploh vsak slovenski kraj, ki bo klecnil pred to brezskrupulozno »zeleno« energetsko hobotnico in zlorabo »zelenega« in »socialnega« v resnici čaka; in kaj v takem doleti naravo, je lepo videti že iz tega, kar se dogaja pri umeščanju v prostor »ene majhne eno megavatne vetrnice« nad Malim Logom v občini Loški Potok. Ta bo »samo« 125 metrov visoka, kar je vsaj 3o metrov več, kot je visoka vetrnica v Dolenji vasi pri Senožečah, ki jo z avtoceste Ljubljana – Koper pozna večina Slovencev. Ta »majhna« vetrnica ima, kot je razvidno iz naših fotografij, temelj za njeno stojišče tako obsežen, da je v njem bager kot otroška igračka sredi peskovnika.
Nad Malim Logom, 7. avgusta 2024 // Izkopavanje gradbene jame za temelj 125 metrov visoke vetrnice // Foto: Jože Podletnik
Kako je šele, ko gre za celo polje, kjer ima vsaka vetrnica sedem ali deset megavatov, tudi 270 metrov visoke stolpe s premerom 40 metrov in temelje več deset metrov globoko v to našo neprecenljivo rodovitno, ljudje, rodovitno! zemljo, naravo in gozdove, ki so vse in edino, kar nam je še ostalo! Bomo res tudi tu, tako kot smo pri vsem, kar je bilo vrednega v tej deželi, popustili tem lakomnim interesnim in političnim psihopatom!? Bomo res pustili, da nam vzamejo in uničijo še to naše zadnje in poslednje zatočišče!?
Sta slovenski kmet in podeželje res tako izgubila kompas, da za pest »srebrnikov« razprodajata dediščino neštetih rodov in prednikov, ki so to isto zemljo, travnike in gozdove čuvali, varovali in negovali kot punčico svojega očesa, saj so vedeli, da je prav ta rodovitna zemlja, da so ti travniki, ta gozd tisti, ki dajejo hrano in vodo in zrak in toploto in streho nad glavo in torej življenje samo! Brez velikih šol, brez diplom, brez visoko zvenečih magistrskih in doktorskih nazivov so premogli toliko zdrave pameti in modrosti in svojeglavosti, da so sicer morda res tudi kdaj nasedli lažnim obljubam, a zlepa ne, ko je šlo za zemljo, ki ti, če ne prej, pa takrat, ko zares pride sila in pomanjkanje, daje vse, kar rabiš, da ostaneš pri življenju!
Nad Malim Logom, 7. avgusta 2024 // Foto: Ana Ašič
Vse to je včeraj, sredi že skoraj večernih mrakov prešinjalo moje misli, ko sem nad Malim Logom stala na apneno beli, močno utrjeni cesti, tako široki, da se je veliki terenec kar izgubil na njej, na tej cesti, ki je še pred šestimi tedni nikjer ni bilo, ampak so bili to vse eni sami čudoviti travniki, s čudovito pašo, s čudovito zemljo, rodovitno gozdno rjavico, na kateri zraste vse, kar ti srce poželi, če ji le daš priložnost za to! A zdaj ne več, nikoli več tam, kjer je uničena, za kaj!?, za en negotov megavat elektrike, v deželi, kjer imamo za dva milijona ljudi zmogljive hidroelektrarne, nuklearno elektrarno in še vsaj ena nuklearka bo prej ko slej tu; v tej filigranski deželi, kjer sta največji in edini naravni bogastvi dejansko zemlja in gozd; v tej deželi za zmeraj uničujemo za ničeve cilje in pogoltnost lakomnih, nezrelih, resničnemu življenju nedoraslih luftarjev, fičfiričev ter moralnih in etičnih zgub vseh vrst trajno in edino in najbolj dragoceno, kar nam življenje in naš planet dajeta in podarjata v izobilju! A tega ne dobivamo za smrt in uničenje, temveč za življenje!
Koliko govorjenja in floskul slišimo dan za dnem z vseh strani o »materi Zemlji«! A kje so te besede, te misli, ta dejanja, ko jo ti »pridigarji« zares srečajo!? Jo sploh v resnici opazijo!? Mati Zemlja ni v pasu preščipnjena lepotica s poganskega oltarja, pred katero se svetohlinsko polaga dišeče cvetje! Mati zemlja je zelo preprosta: je ta njiva, ta vrt, ta travnik, ta gozd, ki se zdi večen in samoumeven, nič posebnega in dragocenega, morda, a te hrani in poji in ti daje zrak in življenje; mati zemlja so tudi vsi ti ranjeni ter trajno in za zmeraj uničeni travniki nad Malim Logom, je zemlja, ki ječi zaradi lahkomiselnosti, pogoltnosti in ničvrednosti lastnih otrok, vseh teh, ki jim v zblojeni »zadetosti« in lakomni dezorientiranosti niti malo ni več mar zanjo in poblaznelo kot najbolj podivjane horde uničujoče galopirajo čez njo, jo zalivajo z armiranim betonom in strupenimi apnenimi cestnimi posipi ter zraven cinično vpijejo in razglašajo »zeleno« odrešitev planeta! Katerega?! V resnici!?
Nad Malim Logom, 7. avgusta 2024 // Foto: Ana Ašič
Več: Saga »Sence v raju Loškega Potoka« // Epizoda II // KO PRIDEJO DRAVSKE ELEKTRARNE Z VETRNICO V LOŠKI POTOK: KLJUB EKSPLICITNI NARAVOVARSTVENI USMERITVI ZAVODA ZA VARSTVO NARAVE, DA SE TO SME ŠELE S 1. AVGUSTOM, SO NAD MALIM LOGOM BRUTALNO POSEGLI V NARAVO ŽE MAJA! GRADBIŠČE NI OZNAČENO IN NI ZAVAROVANO, KOT TO ZAHTEVA GRADBENA ZAKONODAJA! NAKLJUČNI POPOTNIK LAHKO PADE 4 ALI 5 METROV GLOBOKO! BO TO GLOBA!? IN, ALI SE LASTNIK ZEMLJIŠČA ZAVEDA, DA JE ZA KRŠITVE IN POVZROČANJE NEVARNOSTI ODGOVOREN ON!?!, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 25. junij 2024//4. julij 2024, https://anaasicsic.com/2024/07/05/ko-pridejo-dravske-elektrarne-z-vetrnico-v-loski-potok-kljub-eksplicitni-naravovarstveni-usmeritvi-zavoda-za-varstvo-narave-da-se-to-sme-sele-s-1-avgustom-so-nad-malim-logom-brutalno-posegli-v-nar/
Več: Saga »Sence v raju Loškega Potoka« // Epizoda I // KAJ DOGAJA V LOŠKEM POTOKU? TRAGIKA ODROČNE OBČINE. KDO JO V RESNICI VODI? NI VSE ZADRUŽNO »ZLATO«, KAR SE SVETI. »INDIJANCI NA ZEMLJI Z NAFTO«. PA »PALESTINCI«. IN »NETANJAHU«. TER VETRNE POTEZE, KI BODO NA KONCU TE KRAJE, LJUDI IN NARAVO »TRAJNOSTNO« OSIROMAŠILE IN OPUSTOŠILE!?, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 17. junij 2024, https://anaasicsic.com/2024/06/17/kaj-dogaja-v-loskem-potoku-tragika-odrocne-obcine-kdo-jo-v-resnici-vodi-ni-vse-zadruzno-zlato-kar-se-sveti-indijanci-na-zemlji-z-nafto-pa-palestinci-in/
Foto: Ana Ašič
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@proton.me
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Ana Ašič
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Milan Cerar
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023,2024©Vse pravice pridržane.
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
