»Veliko vetrnic sem videl na Kanarskih otokih, ampak tam vedno piha nek predvidljiv, enakomeren veter, ki je precej močan. Nekateri grški otoki so samooskrbni z elektriko, vendar je tam vreme, ki bi ga v Sloveniji še kako potrebovali: skoraj ves čas je sonce in ves čas piha. Tega žal v Sloveniji ni. Na nek način se torej strinjam, da so verjetno nameni pri postavitvi vetrnic drugi – ampak kako v današnjem pohlepnem času ločiti zrnje od plev?«
Foto: Dragan Arrigler // Vetrnice na Danskem
Odziv: Dragan Arrigler
Foto: Dragan Arrigler
Odziv na tekst: BOLJ KOT VIZJAKA BI BILO TA TRENUTEK TREBA VREČI IZ SLUŽBE NA MINISTRSTVU ZA OKOLJE TJAŠO GREGORIČ! ALI PA KAR OBA! IN ŠE KOGA!
21. december 2021
Jasno je, da niti TEŠ niti nuklearka ne bosta večno; in da ne bosta več dolgo, kot je razbrati iz energetskih usmeritev. Gradnja novih objektov zamuja. Tako bi seveda v poštev prišli drugi, obnovljivi viri. Vendar pa je problem Slovenije ta, da ni dovolj vetra, če pa že, je to neenakomerna burja, ki ni najbolj primerna za pridobivanje elektrike. Ponekod v Evropi tega problema nimajo – recimo v Severni Nemčiji, na Danskem, na Norveškem in verjetno še kje. Tudi plimo in oseko se da v severnih deželah s pridom izkoriščati, žal je pri nas morja premalo in pojav bibavice tudi ni preveč izrazit.
Veliko vetrnic sem videl na Kanarskih otokih, ampak tam vedno piha nek predvidljiv, enakomeren veter, ki je precej močan. Nekateri grški otoki so samooskrbni z elektriko, vendar je tam vreme, ki bi ga v Sloveniji še kako potrebovali: skoraj ves čas je sonce in ves čas piha. Tega žal v Sloveniji ni. Na nek način se torej strinjam, da so verjetno nameni pri postavitvi vetrnic drugi – ampak kako v današnjem pohlepnem času ločiti zrnje od plev?
Verjetno je pri nas situacija taka, da se je težko postaviti na eno stran in arbitrarno odločiti, da v bližino Dolenje vasi vetrnice ne sodijo. Morda so kje drugje v Evropi manj natančni, ali pa se zavedajo, da vse skupaj ni preveč enostavno. V Dolenji vasi sem bil. Na koncu Senožeč zaviješ desno. In skoraj ne verjamem, da bi prebivalci te vasi, ali katerekoli druge, rade volje dopustili, da v bližini nekdo zgradi vetrnice. Slovenci pač taki smo. Kako so te probleme rešili v drugih deželah, ne vem. Ali pa potrebuješ večja, nenaseljena območja, ki pa jih v majhni državi ni na pretek.
Predstavljajmo si, da, sledeč sedanjim trendom, zamenjamo celotni vozni park, okoli 1.200.000 avtomobilov, za električnega. In predstavljamo si, da kakšno poletno nedeljo proti večeru vsi pridejo s hrvaške obale domov. Priključijo svoja vozila na napajanje, prižgejo klima naprave, da se malo ohladijo in prižgejo televizorje, da vidijo, kaj je novega. Že to bi povzročilo popoln električni mrk v Sloveniji, saj toliko elektrike nikoli ne bomo mogli pridelati, kaj šele spraviti do uporabnikov. V pomanjkanju slehernega koncepta energetske prihodnosti bomo popolnoma odvisni od uvoza energije. Ampak problem je verjetno tudi v tem, da bo povsod po Evropi stanje bolj ali manj enako.
Skratka, debate okoli vetrnic se mi zdijo v Sloveniji smešne, saj nekega enakomernega in močnega vetra manjka. Sonca je premalo za resno pridobivanje elektrike, pa seveda manjka tudi prostora, kamor naj bi umestili fotovoltaične panoje; živimo pač v majhni deželi. Smešne se mi zdijo tudi debate o električni mobilnosti – vse obesiti na eno vrsto energije je precej nevarno, razen tega pa utopično, če nimamo vsaj neke meglene predstave o tem, kakšne elektrarne naj bi energijo dajale v bodočnosti. Razen seveda, če želimo vso energijo uvažati, kar pa bi bilo še bolj nevarno.
Ne bi se pa pri tem spuščal v komentiranje ciničnih izjav predstavnikov ali predstavnic ministrstev, saj je koncept te vlade, da take ljudi zaposlujejo. Verjetno je to stvar parlamentarnih volitev, ki jih vsi že nestrpno pričakujemo…
Foto: Dragan Arrigler // Vetrnice na otoku Gran Canaria, Kanarski otoki
Po novici je zgodba. Za njo smo mi. Sic! Publicistika s pogledom.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Majhen portal. Za velike zgodbe.
2019,2020,2021©Vse pravice pridržane.
