Poleg predloga novega gradbenega zakona, slovenske arhitekte zadnje tedne vznemirja in razburja tudi predlog sprememb zakona o javnem naročanju, ki jih je pripravilo ministrstvo za javno upravo in je v javni razpravi do 25. januarja 2021. Po tem predlogu, tako pravi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, »je ogrožen institut obveznih javnih arhitekturnih natečajev za javna naročila projektne dokumentacije za novogradnje, katerih vrednost presega 2,5 milijonov evrov«, in opozarja, da je »z umikom natečaja, kot ključnega orodja za urejanje prostora, kvaliteta grajenega okolja močno ogrožena. Posegi v prostor so kompleksne naloge, ki uravnavajo različne interese in kot taki presegajo avtomatizem birokratskih postopkov.«
Foto: Gansam Architects & Partners
Tekst: Ana Ašič
Foto: Gansam Architects & Partners
»Odslej naj bi pri javnih investicijah, ki bi morale predstavljati zgled odgovornega načrtovanja investicij in urejanja prostora, namesto konkurence natečajnih rešitev prevladovala predvsem konkurenca najnižjih cen projektantov,« poudarja Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ter napoveduje, da bo takšni spremembi zakona in najbolj spornemu črtanju tretjega odstavka 100. člena obstoječega zakona o javnem naročanju, vsekakor nasprotovala.
Predlagatelj novega predloga zakona opravičuje in pojasnjuje črtanje spornega odstavka, češ da bi to moralo biti urejeno z zakonom o urejanju prostora in občinskimi prostorskimi načrti. »ZJN-3 v tretjem odstavku 100. člena določa, da mora naročnik izvesti projektni natečaj v skladu z določbami zakona za javno naročilo storitve projektiranja novih objektov v javni rabi, kot jih določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov v navedenih primerih in za javno naročilo storitve priprave strokovnih podlag za potrebe prostorskega načrtovanja, kot jih določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja v navedenih primerih. S črtanjem te določbe se odpravlja neprimernost urejanja tega področja v ZJN-3, ki je primarno namenjen ureditvi postopkovnih določb za izbiro ponudnikov storitev, blaga oziroma gradenj ter za postopkovno opredelitev izvedbe projektnega natečaja za vse primere (torej ne zgolj za projektiranje pri gradnjah, temveč tudi za pridobitev informacijskih rešitev ipd.), saj ta materija, ki jo vsebuje tretji odstavek 100. člena ZJN-3, presega sistemsko ureditev javnega naročanja. Zaradi enotnosti urejanja iste materije v enovitem predpisu, bi se to področje moralo urediti v zakonu, ki ureja ureditev prostora. Že obstoječi 107. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ureja, da se v občinskem prostorskem načrtu (v nadaljevanju: OPN) za območja prostorskih ureditev ob javnih
Foto: Gansam Architects & Partners
površinah, prostorskih ureditev z javnim programom in drugih prostorskih ureditev z vplivom na identiteto prostora, lahko določi, da se urbanistične, krajinskoarhitekturne rešitve za podrobnejše prostorsko načrtovanje ali izvedbo posega v prostor pridobijo s projektnim natečajem ali z izvedbo urbanistično-arhitekturne delavnice, kjer udeleženci predstavijo svoje rešitve, naročnik pa na tej podlagi oblikuje končno rešitev. V tem primeru je investitor torej zavezan k izvedbi projektnega natečaja, če je tako določeno v OPN.«
A Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije temu oporeka in poudarja, da gre pri tem v bistvu za neke vrste zavajanja. »Ključna je točka a v tretjem odstavku 100. člena v obstoječem zakonu o javnem naročanju, ki pravi, da mora naročnik za javne investicije, novogradnje in posege v javni prostor, ki presegajo ocenjeno investicijsko vrednost 2,5 milijona evrov izvesti projektni natečaj,« opozarja arhitekt Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. »V novem predlogu je celoten tretji odstavek 100. člena črtan iz zakona. Interpretacija, pri kateri se predlagatelj sklicuje na občinske prostorske načrte zadeva točko b v tretjem odstavku omenjenega člena v obstoječem zakonu, ki bi pogojno sicer morda bila lahko »pokrita« z zakonom o urejanju prostora, čeprav je trenutno dejansko stanje takšno, da mnoge občine še nimajo sprejetih občinskih prostorskih načrtov. Najpomembnejše in najbolj pereče pa je to, da je prav točka a tista, po kateri se je zdaj izvajalo 98 odstotkov javnih arhitekturnih natečajev. In to je tudi tisto, kar je najbolj kritično, saj prav javna naročila iz te točke najbolj usodno posegajo v prostor ter v kvaliteto javnega grajenega okolja!«
Foto: Gansam Architects & Partners
