Da spornost ljubljanskega kanala C0 ni le politično merjenje mišic različnih političnih opcij, ampak zelo resno vprašanje, pri katerem vendarle tudi v Ljubljani prihaja do preseganja političnih polov, jasno govori dejstvo, da sta se pri tem vprašanju na isti strani znašli sicer ideološko precej različni Slovenska demokratska stranka in Levica, ki se obe na vso moč zoperstavljata sporni trasi in ogrožanju ljubljanske pitne vode. A kje sta bili obe parlamentarni stranki v letih od 2020 do 2022? Še zlasti seveda Slovenska demokratska stranka, glavna gonilna sila tedanje vladajoče koalicije? Zakaj niso v tistem času premaknili projekta v pravo smer? Katera je to? Ali je še čas zanjo? Kaj ta politična opcija misli o naravi, okolju in prostoru? In, ali jih mesto in to, da bi vodili Ljubljano, v resnici sploh zanima? O tem smo se pogovarjali z Alešem Hojsom, leta 1961 rojenim Ljubljančanom, ki rad pove, da je »kot najstnik, kot nogometaš veliko časa preživel na Kodeljevem«, z gradbenim inženirjem, predsednikom ljubljanskega odbora Slovenske demokratske stranke in obenem podpredsednikom stranke, ministrom za notranje zadeve v pretekli vladi, pred desetimi leti pa ministrom za obrambo, ter nekdanjim tehničnim direktorjem ljubljanskega podjetja Vodovod – Kanalizacija, ki zdaj že več let, v času, ko ni minister, dela v največjem slovenskem inženirskem in svetovalnem podjetju, v državni družbi DRI upravljanje investicij, kjer se ukvarjajo s celovitimi inženirskimi in svetovalnimi storitvami na področju cestne, železniške, vodne in komunalne infrastrukture ter stavb in energetike.
Foto: Dragan Arrigler
Sprašuje in piše: Ana Ašič
Odgovarja: Aleš Hojs
Foto: Dragan Arrigler
Naslovna fotografija: Dragan Arrigler
6. april 2023
Ob vsem, kar se danes dogaja pri sporni gradnji ljubljanskega kanalizacijskega kanala C0 zlasti na 4,5 kilometrov dolgem, občutljivem vodovarstvenem območju med Brodom in Ježico, čez vodonosnike in v neposredni bližini vodarne Kleče, ki s čisto pitno vodo stalno oskrbuje ne le Bežigrad, Ježico, Kleče, Šiško, Koseze, Vodmat, Center, Poljane, del Rožne doline in del Prul, ampak izmenično in v kombinaciji z vodarnami Brest, Hrastje in Jarški brod dejansko vso Ljubljano, razen severozahodnega območja vodarne Šentvid, se danes, tako kot v letih 2018 do 2020, spet preliva veliko medijskega in vsega drugega »črnila«. A še bolj kot vse besede, so ob tem alarmantna dejanja in dejstva, ki vse bolj nesporno govorijo o brutalnem prostorskem lomastenju ljubljanske vladajoče mestne garniture in župana, saj ta ne glede na vse argumente proti kontroverzni trasi kanala C0, vztraja pri njej in se v bran svoje odločenosti, da projekt spelje, kljub vsem ugovorom in realnim rizikom za pitno vodo prestolnice, povsem odkrito poslužuje vseh sredstev, vključno z nasiljem policije in najetih varnostnih služb nad tistimi, ki branijo svojo zemljo in pitno vodo Ljubljane.
Da spornost ljubljanskega kanala C0 ni le politično merjenje mišic različnih političnih opcij, ampak zelo resno vprašanje, pri katerem vendarle tudi v Ljubljani prihaja do preseganja političnih polov, jasno govori dejstvo, da sta se pri tem vprašanju na isti strani znašli sicer ideološko precej različni Slovenska demokratska stranka in Levica, ki se obe na vso moč zoperstavljata sporni trasi in ogrožanju ljubljanske pitne vode.
A kje sta bili obe parlamentarni stranki v letih od 2020 do 2022? Še zlasti seveda Slovenska demokratska stranka, glavna gonilna sila tedanje vladajoče koalicije? Zakaj niso v tistem času premaknili projekta v pravo smer? Katera je to? Ali je še čas zanjo? Kaj ta politična opcija misli o naravi, okolju in prostoru? In, ali jih mesto in to, da bi vodili Ljubljano, v resnici sploh zanima? O tem smo se pogovarjali z Alešem Hojsom, leta 1961 rojenim Ljubljančanom, ki rad pove, da je »kot najstnik, kot nogometaš veliko časa preživel na Kodeljevem«; z gradbenim inženirjem, predsednikom ljubljanskega odbora Slovenske demokratske stranke in obenem podpredsednikom stranke, ministrom za notranje zadeve v pretekli vladi, pred desetimi leti pa ministrom za obrambo, ter nekdanjim tehničnim direktorjem ljubljanskega podjetja Vodovod – Kanalizacija, ki zdaj že več let, v času, ko ni minister, dela v največjem slovenskem državnem inženirskem in svetovalnem podjetju, v družbi DRI upravljanje investicij, kjer se ukvarjajo s celovitimi inženirskimi in svetovalnimi storitvami na področju cestne, železniške, vodne in komunalne infrastrukture ter stavb in energetike.
Zakaj Slovenska demokratska stranka v letih 2020 do 2022, ko je v bistvu vodila vlado in pristojno ministrstvo za okolje in prostor, ni tega kontroverznega projekta preusmerila vstran od občutljivega vodovarstvenega območja in Kleč ter vplivala na mestno oblast, da projekt zaključi brez ogrožanja pitne vode?
Glejte, ne glede na to, kako se je naši vladi očitala avtoritarnost in nespoštovanje zakonov, smo vendarle izvajali stvari striktno po zakonu. Glede na to, da tukaj dejansko obstajajo delna gradbena dovoljenja, ki so pravnomočna, ministrstvo ni instanca, ki bi reklo, da to gradbeno dovoljenje pa zdaj ne velja več; za to so v takem primeru pač drugi pristojni: sodstvo, agencije in tako naprej. Da nismo nič naredili, kar je bil včasih morda tudi iz naših vrst očitek ministru Vizjaku, to pa moram reči, da ni res! On sam se je potrudil in napravil tri ključne stvari. Prvič, natančno je pregledal zakonodajo in ugotovil, da je potrebno za tak projekt, četudi se gradi s kineto, napraviti celovito presojo vplivov na okolje, kar je bila potem njegova jasna zahteva. Drugič, povedal je, naj se ne gradi, dokler ta presoja vplivov ne bo napravljena, čeprav tega ni mogel narediti z nekim aktom ali dekretom, ker tega zakonodaja na ta način ne omogoča. Tretja stvar, ki jo je naredil, pa je, da je takrat ustavil črpanje evropskih sredstev za ta projekt; te pristojnosti pa je imel! Glede na to, da se je to financiranje torej ustavilo, je bilo nekako logično, da investitor z deli ne bo nadaljeval! In v tem času dejansko ni bilo velikih del in posegov na tem območju. Tako da moram zavreči to tezo, da bi mi lahko v tistih dveh letih, ko smo bili v vladi, projekt ustavili. Nenazadnje je investitor tisti, ki lahko projekt ustavi ali ga spremeni.
Foto: Dragan Arrigler
Anže Logar je imel januarja 2020, vse to, ves ta boj za pitno vodo in preusmeritev kanalizacije pripeljano že zelo daleč, tako da so se mnogi Ljubljančani, ki so si zelo želeli, da se to reši, močno nadejali, da se bo to res takrat kar kmalu zgodilo!
Ja, ampak, kot sem že rekel, ministrstvo ni imelo čarobne paličice, da bi projekt kar ustavili. V pravni državi je zmeraj tako, da investitorja ne moreš kar tako zaustaviti, če ima pravnomočna gradbena dovoljenja.
No, zdaj se je pokazalo, da vseh nima!
Tako je! Zdaj se pa ugotavlja, pravzaprav je to že Vizjak takrat ugotovil, da investitor vseh teh papirjev nima; zlasti enega najbolj ključnih, to je celovita presoja vplivov na okolje, ki se ji je investitor »izognil« prav s pridobivanjem le delnih gradbenih dovoljenj! Vedno dam za primerjavo, da je Janković izigral zakonodajo na ta način, kot če bi za vsako nadstropje stolpnice posebej pridobival gradbeno dovoljenje. To je res norost! Na koncu bi zgradil vse, celo stolpnico, in bi rekel, da stavba nima nobenega vpliva na okolje, ne na osončenje, ne na senčenje sosednjih zgradb, na nič, da sploh z ničemer ne vpliva na sosednje objekte, ker je vsako nadstropje visoko le tri metre!
Gradbena zakonodaja to očitno dopušča?
Ne! Glejte, gradbena zakonodaja dopušča, da je linijske objekte mogoče razdeliti pro partes, se pravi po delih. To je še iz časa, ko so se gradile avtoceste in druge ceste in so bili veliki problemi, zaradi nerešenih primerov s posameznimi zemljišči; in da ne bi cela trasa »stala«, je zakonodaja omogočila, da se gradbena dovoljenja pridobiva po delih. To pa na koncu ni pomenilo, da lahko zaključiš gradnjo samo z delnimi dovoljenji, ampak si moral imeti za celoto gradbeno dovoljenje in presojo vplivov na okolje. In tehnične preglede oziroma uporabna dovoljenja je bilo mogoče pridobiti le za celoto.
Kar zadeva kanal C0, je že novembra 2018, pred volitvami, del vaših svetnikov imel zbrano dokumentacijo in opozarjal na spornost trase kanala čez vodonosnik pri vodarni Kleče. Potem pa je to kar nekam poniknilo!
Ne, ne! Nič ni poniknilo! Leta 2018 je že imel zbrano dokumentacijo Anže Logar…
…ne le on!
Ja, res je, še naš tedanji svetnik, arhitekt Jager, Brnič Jager Mirko. On je bil eden tistih, ki je to problematiko zelo izpostavil. Po volitvah, v novem sklicu parlamenta pa je Anže Logar začel s to zadevo močno delovati tudi v državnem zboru in so bile tam komisije na to temo in je državni zbor tudi sprejel sklep, da se preveri vse okoliščine in spornost trase kanala C0. Ni pa mogel takrat državni zbor to kar ustaviti, ker ni bilo zakonske podlage, vendar so bili vsi soglasni, opozicija in koalicija, da je nekaj treba napraviti.
Zatem je prišlo leto 2020! Kot že rečeno, je še januarja Anže Logar govoril o tem, kako nedopustno je ogrožena ljubljanska pitna voda, pri čemer je imel kar pomembno podporo, kot sva že rekla, politične pa tudi strokovne in najširše javnosti, in bilo je videti, da se na več straneh krepi volja za to, da bi bila ta trasa ustavljena ali preusmerjena. Marca je vodenje vlade prišlo v roke vaše koalicije. Ok, v ospredju je bil boj s koronavirusom, a vendar, o kanalu C0 je potem zavladal molk..!
Ne! To je bilo morda navidezno! A, kot sem že na začetku najinega pogovora rekel, mi smo delovali strogo po zakonu in skladno s pravnim redom. Ne moreš kar od danes na jutri nekaj ustaviti. Za to so legitimni postopki, ki pa seveda terjajo svoj čas.
Foto: Dragan Arrigler
Zanimivo je, da je nekaj mesecev kasneje Zoran Janković na blejskem srečanju slovenskih županov s predsednikom vlade Janezom Janšo v svojem »velikem slogu« takrat pred vsemi tam dejal: »Ocenjujem, da ta vlada dela dobro!« Vlada je takrat tudi podprla 7 velikih projektov v prestolnici. Ljubljanski župan je bil videti zelo zadovoljen! Kanal C0 pa je izginil iz javnega in političnega diskurza! Sta si vlada in predsednik vlade oziroma Slovenska demokratska stranka na ta način morda skušala ustvariti, »kupiti« vsaj začasni politični mir!?
Ne, ne, ne! Nikakor ne! Še enkrat moram poudariti, da v resnici nikakor ni bilo molka! Res pa je, da ni bilo drugih poti, kot te, ki jih je naredil minister Vizjak. Dejstvo je tudi, saj poznate Jankovića, tam, kjer je denar, tam, kjer je njegova korist, tisti, ki mu to tako ali drugače omogoči, tisti je zanj dober! Ko je naša vlada takrat podprla projekte v Ljubljani, pa ne zaradi Jankovića, ampak zato, da nekaj naredimo tudi za meščane, za prebivalce glavnega mesta, za prestolnico naše države, je kar naenkrat bila zanj ta vlada dobra. Glejte, to je njegov modus vivendi že trideset let! Saj to je bilo podobno že prej. Na primer, leta 2007 sem bil na Darsu, ko smo z njim sklenili prvi sporazum, kjer smo se dogovorili, kaj vse bo financiral Dars z državnim denarjem v dobro meščanov in kaj bo Janković z denarjem mestne občine. No, in takrat je tudi hvalil tedanjo vlado, ki jo je prav tako vodil Janez Janša.
A je!?
Seveda! Pa kako je razglašal, kaj vse bo naredil! Litijsko, na primer, pa je še zdaj ni! Pa vpadnico oziroma izvoz za Horjul in Zadobrovo! Tudi ta še danes ni narejena! Naredil pa je, potem, ko je tisti denar nekako spretno prekanaliziral, kar bi bilo zelo zanimivo pogledati, kam vse ga je v resnici dal, no, potem se je z drugo upravo začel pogovarjati, kako je najbolj nujno na svetu, narediti nove uvoze za BTC! To je po mojem popolna neumnost. Dobro, ljudje bodo lažje in hitreje prišli nakupovat. Ampak za Ljubljančane in za vse, ki se vsak dan vozijo na delo v mesto in iz dela domov, to bolj malo pomeni! Janković je pač tip politika, ki je zelo oportunističen, ki je zagnan tam, kjer vidi kakšno korist zase, sočasno pa v projektih, ki jih sam izvaja, in kjer ni vse tako, kot bi moralo biti, vedno išče neke zunanje krivce, nekoga, ki je, ne vem, v tistem trenutku…
…politično zanimiv?
Bravo! Tako je! To je precizno povedano! Ker, poglejte, pri kanalu C0, tu nisem bil njegova tarča, vse dokler nisem postal minister!
Za notranje zadeve? Ali prej, ko ste bili obrambni?
Ne, ko sem bil notranji, v tej zadnji vladi naše koalicije. Pred tem je bil v tem smislu tarča gospod Anton Kranjc, ki je bil mestni svetnik Nove Slovenije, nekdanji generalni direktor delovne organizacije Vodovod Kanalizacija, ko ta še sploh ni bila javno podjetje. Torej, kar kmalu potem, ko sem leta 2020 postal notranji minister, je Janković začel javno širiti te neresnice o tem, da sem to sporno traso kanala C0 narisal leta 1991 kot tehnični direktor podjetja Vodovod Kanalizacija!
Pa je niste?
Lepo vas prosim! Tehnični direktor podjetja VO-KA sem bil od leta 1997!
Kaj pa prej? Ali potem kasneje!? Tudi ne?
Seveda ne! S tem se takrat nismo ukvarjali. Sem pa bil kot tehnični direktor Voke odgovoren za izgradnjo centralne čistilne naprave v Zalogu, za kar se je takrat posebej zavzela tedanja ljubljanska županja gospa Viktorija Potočnik, ki je bila sicer druga politična opcija, vendar pri vsem tem zelo korektna in smo takrat to res uspešno speljali. V sklopu tega projekta pa smo realizirali tudi kanalizacijski kanal od Sneberij do Zaloga, ki je zgrajen, ne poteka čez vodovarstveno območje in v tem smislu absolutno ni sporen.
Foto: Dragan Arrigler
Ampak nekdo je narisal to traso mimo Kleč in čez vodonosnik!?
Ja, veste, ta trasa ima dolgo zgodovino. V projektih se je pojavila že okoli leta 1970, ko so se v Ljubljani začele priprave na bodočo izgradnjo centralne čistilne naprave. Nesporno dejstvo je, da se je v idejnih projektih pojavljala ves čas od leta 1974. Zakaj? Ideja je namreč bila, da bi iz papirnice Goričane in iz ljubljanske pivovarne po tem cevovodu speljali do centralne čistilne naprave v Zalogu njune odpadne vode, saj se je vedelo, da so iz biološko tehnoloških razlogov te papirniške in pivovarske vode zelo dobre za boljše čiščenje in delovanje čistilne naprave. Bila pa je zmeraj dilema, ali se bo to res realiziralo tako, ali pa bo šel koncept v smeri, kot ga je zagovarjal inženir Igor Kos, projektant, ki se je pri nas začel ukvarjati s projektiranjem čistilnih naprav, in je zagovarjal princip, da se odpadne vode očistijo čim bližje izvoru onesnaženja. Prišel je namreč iz Nemčije, tako da je bil takrat s problematiko in tehnološkimi postopki čiščenja odpadnih voda zelo dobro seznanjen, in je rekel, glejte, prej ali slej bo prišlo do tega, da bodo vsi industrijski objekti morali imeti predčiščenje odpadne vode in jih bo že pri izvoru treba spraviti na nivo komunalne odpadne vode in gredo potem v čistilno napravo; drugo pa, na kar je opozoril že inženir Kos je, da je gospodarstvo živa zadeva, da podjetja nastajajo, delujejo, a tudi prenehajo s proizvodnjo, in ni mogoče narediti enkrat za zmeraj ene čistilne naprave, ki bi bila za vse prava. Zato ta trasa, nikoli ni bila umeščena v prostor de facto, tako da bi imela tudi zakonsko podlago, ampak se je to zgodilo šele leta 2010, ko je Jankovič sprejel OPN, občinski prostorski načrt, kjer je bilo pa to vrisano že kot izvedbeni projekt, torej kot projekt, ki ga bodo izvajali. In kaj zdaj pravi!? Da je bila presoja vplivov na okolje narejena že takrat, jasno, ker so jo naredili že za OPN, ampak, veste, te presoje za OPN-je so čisto na enem drugem nivoju, kot pa konkretne presoje vplivov na okolje za konkreten projekt! In tako župan s tem zopet zavaja javnost in skuša z manipulacijo zakonodaje dokazati, da to presojo projekt ima, čeprav je v resnici nima!
No, in kje ste zdaj tu vi?
Ja, glejte, sam sem na Voko prišel leta 1992 kot vodja vzdrževanja vodovodnega omrežja, potem sem bil direktor sektorja Vodovod in leta 1997 sem postal direktor tehnično investicijskega sektorja in eden od projektov, na katerega sem še posebej ponosen, je bila že prej omenjena izgradnja centralne čistilne naprave Ljubljana, ki jo je, kot sem že rekel, bistveno premaknila Viktorija Potočnik, s katero smo res zelo dobro sodelovali; drugi projekt, na katerega sem tudi zelo ponosen, pa je bila izgradnja poslovne hiše VO-KA Snaga! Medtem ko pa s kanalom C0 nisem imel nič! Razen seveda s tistim delom kanala C0 od Sneberij do Zaloga, ki pa je bil, kot sem že povedal, zgrajen že prej in ni vodovarstveno ali kako drugače sporen! Kljub vsem tem neizpodbitnim dejstvom, ki so tudi dokumentirana, pa skuša ljubljanski župan brez vsakega zadržka tako ali drugače krivdo za to sporno traso prevaliti name!
Foto: Dragan Arrigler
Sta pač z inženirjem Kranjcem kot nekdanja vodilna v Voki očitno »pripravna« za takšno preusmerjanje pozornosti…
O, seveda! Še zlasti, ker je zdaj, če mene vprašate, za ljubljanskega župana vsa stvar postala relativno resna. Verjamem sicer, da bo on, tako, kot je vajen, to skušal peljati do konca, nenazadnje, glejte, je zdaj Zoran Janković »država«, hodi na Gregorčičevo in razlaga, kako naj bo kaj…
…in kara predsednico republike, ker nekaj reče, kot smo lahko videli.
Ja, kot vidimo, po njegovem ona nima kaj govoriti o kanalu CO! Neverjetno, res! A ne glede na vse to, je vendarle župan Ljubljane zdaj pri kanalu C0 prišel v situacijo, ko je treba narediti presojo vplivov na okolje. Kakšen bo rezultat, ne vemo. Dejstvo pa je, da se je vsa zadeva internacionalizirala, problematika ljubljanskega kanala C0 je v Bruslju. Evropski poslanec in sopredsednik Zelenih Thomas Waitz, ki je obiskal C0, je jasno povedal, da se mu zdi nerazumljivo, da se na enem takem ekološkem projektu naokoli vozijo pazniki in varnostniki na motorjih in da je tukaj nekaj res zelo čudno in ni tako, kot bi moralo biti. Bomo zdaj videli, kako se bo stvar razvijala naprej.
V Bruslju… Kaj pa v Ljubljani? Vi še zmeraj resno mislite in ga nameravate ustaviti?
Mi smo zelo resno povedali, da se s tem projektom in njegovo traso čez vodonosnik ne strinjamo. In smo tudi zelo resno predlagali alternativo, ki je povsem izvedljiva! Zavedamo se, da je odpadno vodo nekam treba odvesti. Ne govorimo o tem, da tega ne sme biti! Nam ne gre zato, da bi ta projekt v celoti propadel. Smo pa odločno proti temu, da se odpadne vode iz Vodic, Medvod in iz severozahodnega dela Ljubljane peljejo čez vodovarstveno območje Kleč, saj jih je z ustrezno rekonstrukcijo čistilne naprave Brod mogoče ustrezno čistiti tam in jih tam očiščene spustiti v Savo, tako da ni nobenega tehtnega razloga za ogrožanje vodovarstvenega območja in ljubljanske pitne vode. Zato predlagamo, da se ta del, ki je sporen, ukine, da torej kanalizacija ne poteka čez vodonosnik. Od Sneberij naprej, kjer ni več vodovarstveno območje in ni več nevarnosti za pitno vodo, pa je kanalizacija že narejena. Tu se pa uporabniki normalno priključujejo nanjo in so odpadne vode speljane na centralno čistilno napravo v Zalogu.
Pa je še zmeraj čas, da se to tako reši?
Ja, če bi bila volja zato, vsekakor! Treba bi bilo pač rekonstruirati obstoječo čistilno napravo Brod. Ta ima sicer manjšo kapaciteto od centralne čistilne naprave v Zalogu, a so danes tehnologije čiščenja odpadnih voda tako napredovale, da za povečanje kapacitete ni potrebno čistilno napravo fizično širiti v prostoru, saj sodobni kemični in biološki tehnološki postopki omogočajo veliko bolj učinkovito čiščenje za več odpadnih voda na isti površini. In seveda je izvedljivo z dodatnimi aeratorji in postopki spraviti to vodo na tak nivo, da jo potem lahko tu spuščamo v Savo, tako da je tu mogoče pobrati vse tiste odpadne vode iz Vodic in Medvod, ki jih, resnici na ljubo, spet ni tako veliko, da tega ta čistilna naprava ne bi zmogla.
Koliko bi stala takšna nadgradnja čistilne naprave Brod?
Ja, če bi to delal Janković, dvakrat preveč! Poglejte, investicija centralne čistilne naprave v Zalogu je bila izvedena s 45 milijoni evrov. Zdaj pa jo tudi v kontekstu nameravane priključitve kanala C0 župan načrtuje nadgraditi s postopkoma defosforizacije in denitrifikacije, kar nikjer v tujini ne stane več kot približno 30 odstotkov osnovne cene čistilne naprave, torej v Ljubljani med 13 in 15 milijoni evrov! On pa je z izvajalcem podpisal pogodbo za okoli 30 milijonov evrov! Izvajalec naj bi celo terjal ceno 50 milijonov. Potem so pa imeli klavzulo, da je v takem primeru arbiter Gospodarska zbornica, tam so pa »zbili« ceno za nekaj, kar nikakor ne more biti niti 20 milijonov… no, za to so oni »dosegli« nižjo ceno: okoli 40 milijonov evrov! Tako da, seveda, v takih kontekstih lahko to tudi veliko stane, smelo pa seveda ne bi!
Ta rešitev s čistilno napravo Brod, ki jo predlagate, in vse, kar ste o njej povedali, zveni precej logično in korektno.
Absolutno! Saj nam ne gre zato, da bomo rekli ali se ponašali s tem, kako dobro gospodu Jankoviću nagajamo! Lepo vas prosim! Sploh ne! Nasprotno! Mi želimo samo to, da bo za vse narejeno tako, kot je prav, brez ogrožanja pitne vode! Saj vsi vemo, da je v Vodicah in Medvodah narejenih že ne ne vem koliko priključkov, kjer ljudje še zmeraj uporabljajo greznice, kljub temu, da je kanalizacija izvedena, deluje pa ne, ker ni narejen ta povezovalni cevovod do ustrezne čistilne naprave. Skratka, mi nismo proti temu, da se odvodnjavanje odpadnih voda v Medvodah, Vodicah in Ljubljani uredi, smo pa mnenja, da je to mogoče narediti drugače, ne pa s kanalizacijskim cevovodom preko vodonosnika!
Foto: Dragan Arrigler
Pred leti ste bili obrambni, nedavno pa še minister za notranje zadeve, kjer so povsod na prvem mestu varnostna vprašanja in tveganja, kar je posebej alarmantno, ko gre za strateške »surovine«, kakršna je za vsako skupnost prav gotovo tudi pitna voda; poleg tega je zdaj Evropa praktično vpletena v vojno; tu pa se zdaj v eni od evropskih prestolnic skuša zavestno ustvariti nekakšno močno varnostno tveganje in šibkost ter visoko potencialno ogroženost pitne vode za več sto tisoč ljudi! Saj to je vendar tudi vprašanje nacionalne varnosti!?
Absolutno! Kot mnogi z več strani vseskozi poudarjamo, tak cevovod ni brez tveganja! Ne rečem, da bo jutri puščal, ampak, to je čisto inženirsko dejstvo, da se po standardih kanalizacija nikoli ne more izvesti sto odstotno vodotesno. To je standard! Ker se pač ne da izvesti. Tudi pri novih vodovodih, kjer imate jeklene cevi in so drugačni spoji, je kljub temu določen procent izgub, ki uhajajo ven. In potem ne bo kanalizacija!? Da ne govorim o stikih pri kanalizaciji, ki so povsem drugačni. Ok, saj ne rečem, so naredili s poliestrom, pa »joint« spoje, se pravi, da je to trdno povezano in kineto, kar je pa sploh neumnost, če mene vprašate, neka Jankovićeva ideja, ki…
…ja, beton je… to »prinaša«!?
Točno to! Zato pa je večinoma vse pri nas betonsko. Vsi mostovi, vse, kar pogledate, ker ne spustijo »jeklašev« v posel.
Že pri viaduktu Črni kal je bilo tako.
Res je! Takrat je bil lobi »betonerjev« premočan, da bi lahko zmagalo kaj drugega kot betonska rešitev. Pa še marsikje! Tako da, ja, beton »prinaša«… vendar pa imamo tu, v konkretnem primeru kanala C0 to izjemno občutljivo vprašanje ogroženosti pitne vode, ki je življenjskega in, kot sva rekla, strateškega pomena za prebivalce našega glavnega mesta, tako da se tu s tem pa ne moremo igrati.
Dejansko torej nameravate vztrajati pri drugačni rešitvi?
Seveda mislimo vztrajati! Absolutno! A je resnici na ljubo treba povedati, da mi prav veliko vzvodov za premik vsega tega v drugo smer pravzaprav nimamo. Saj razen tega, da vse to javno publiciramo, da izpostavljamo na sejah Mestnega sveta in v parlamentu, nimamo na voljo mnogo drugega. Čakamo seveda na odločitev sodišča, da vidimo, kaj bo reklo na to Jankovićevo prepričanje, da za ta projekt ne rabi presoje vplivov na okolje, kar je spet eno od njegovih izigravanj. Drugo pa je še nekaj formalnih postopkov, saj kot sva že rekla, bo tudi za ta odsek kanala C0 na koncu vendarle potrebno uporabno dovoljenje.
Preostaja pa še negativna presoja vplivov na okolje..?
Seveda! V tem primeru pa ni dileme! Negativna presoja vplivov na okolje je rdeča zastava! Čim je negativna presoja vplivov na okolje, ta kanal ne more dobiti uporabnega dovoljenja.
Foto: Dragan Arrigler
Kar se tega tiče, je vse skupaj vendarle malce delikatno, ker je, kot smo lahko kar iz New Yorka slišali, minister Brežan že vnaprej pohlevno prikimal Zoranu Jankoviću!?
Ah, lepo vas prosim, Uroš Brežan me spominja na politika, kot je bil pred leti minister Roko Žarnić. Janković je prišel do njega, na ministrstvo, in v »dveh minutah« je dobil dovoljenje za Stožice! Prej ga pa ni bilo ne vem koliko časa! In to zato, ker ga pristojni uradniki iz upravičenih razlogov niso izdali. Ampak to je pač Jankovićev način delovanja!
In še ta zvezanost Svobode in Jankovića…
Pa saj to je ena in ista stranka! In če je Janković vplival na Žarnića, zakaj pa ne bi na tega? On gotovo tako razmišlja. Brežan bo pa itak naredil tako, kot mu bodo rekli. Nekoga bodo že našli, da bo napisal, kar želijo. Saj tudi Žarnić ni sam pisal soglasij, nekoga pač najdejo, določijo, dobijo, pa je stvar zaključena.
Ja, tako je videti, da se pogosto dela v slovenski politiki… Tudi pri vaši politični opciji se zdi, ko gre za vprašanja zdravja in čistega okolja, na kar smo Slovenci še posebej občutljivi, saj oboje skupaj z naravo visoko kotira na naših lestvicah vrednot, skratka, tudi pri vaši stranki je videti, da, podobno kot druge, radi položite na »žrtveni oltar« prav naravo, okolje in prostor za kakšno »podporo« ali pa mir v koaliciji?
Kaj konkretno mislite s tem?! Kdaj smo kaj takega naredili?!
No… večkrat… zadnji tak nepotreben manever, ki se je nazadnje obrnil proti vaši opciji, je bil lanskoletni poskus razformiranja lovišč s posebnim namenom, ko ste v bistvu skakali v žerjavico po kostanj za lovce in posameznike iz NSi ter iz drugih opcij pa še za koga iz ozadja, ki so vam vsi skupaj spretno nastavili »lovsko« past!
Ne! To pa ne! S tem se absolutno ne strinjam! Sam sem pri tem takrat sodeloval, no, ne sodeloval, bil sem informiran, nenazadnje je bil pri meni na ministrstvu zaposlen direktor direktorata za policijo, ki je tudi predsednik slovenskih lovcev…
Pa se vam ne zdi, da bi bile prav zato lahko informacije Lada Bradača precej enoplastno »lovsko« obarvane!?
Ne, ne! Tega pa ne dovolim! Lado Bradač, moj nekdanji direktor direktorata za policijo, je velik poštenjak! Zelo pošten človek!
Saj ne trdim, da ni! Nasprotno, na našem spletnem portalu smo to tudi večkrat zapisali! A vendar je bil kot predsednik Lovske zveze Slovenije v tem konkretnem primeru lovišč s posebnim namenom v vso zadevo tudi precej kontroverzno vpleten, nenazadnje gre tu za močan lovski interes, ki ga kot predsednik zastopa, in posledično za interesno kontaminiranost, ki gotovo vsaj v sledeh vpliva na to, kako koga o nečem informiraš…
Glejte, kot vem, je šlo pri teh loviščih s posebnim namenom za to, da so si ta območja prisvojila lovska društva.
Lovska društva so si jih želela prisvojiti.
Ne, ne, ne. Ta lovišča s posebnim namenom upravlja nekaj posameznikov, ki z odstreli, tujimi lovskimi gosti in raznimi ugodnostmi, ki jih plačujemo vsi davkoplačevalci, mastno služijo na račun države in vseh nas! Glejte, mi, na ministrstvu smo ob tej grožnji afriške prašičje kuge za neke te lovce kupovali orožje…
Foto: Dragan Arrigler
Za lovske družine?
Ne! Za državne lovce smo to kupovali! Za deset ali koliko nekih izbrancev! Ker, tak je bil načrt, ko pride in če pride ta kuga, bo pa teh deset izbrancev, za katere smo morali kupiti puške in municijo, iztrebilo vse divje prašiče!? Lepo vas prosim! Če bi do tega res prišlo, pa upajmo, da ne bo, bi morali divje prašiče streljati prav vsi lovci! Zato ni prav, da država za tak primer daje denar samo za ene! In še veliko takega je v teh loviščih s posebnim namenom. Mi smo pa takrat sledili predvsem temu, kar so hotele občine, ki so želele, da s temi lovišči upravljajo lokalne lovske družine.
Samo solčavska občina je bila za to.
Ja, in najprej tudi ta v Prekmurju, na Goričkem, ki si je pa potem premislila, ko so nanjo pritisnili lovci. No, zdaj je itak vse šlo v drugo smer. Boste videli, kako se bo nazadnje to končalo. Zelo slabo. Za ta lovišča. Za vse. Verjemite mi!
Ja, če bi zdaj z novimi posegi v lovsko zakonodajo lovišča s posebnim namenom nazadnje končala v Slovenskem državnem holdingu, bi se zelo realno približala nevarnost, da bodo vsaj vsa tista najbolj privlačna lovišča na Kočevskem, Razorju, v Kamniških in na Goričkem zelo kmalu privatizirana… po utečenem, tisočkrat preverjenem scenariju in pod krinko nezadovoljive ekonomske uspešnosti…
Kako pa!? Kaj pa mislite, da bo!? Kje bodo!? Kar poglejte Slovenske državne gozdove! Kje so zdaj pristali!? Lepo v SDH-ju! Lepo vas prosim! To je vse zelo dobro premišljeno, da stvari tečejo v »pravo« smer. Kar pa zadeva privatno, je pa seveda res, da bodo lastniki zemlje in gozdov pa tudi morali dobiti kakšno besedo!
Ko gre za lastnike gozdov in lov, zna biti tudi vaš pošteni nekdanji direktor malce zadržan, sploh, ker ima okoli sebe pritisk močnih krogov in interesnih ozadij, ki obvladujejo slovensko lovsko organizacijo! Seveda pa je dejstvo, da bo treba na koncu koncev najti pri vseh teh vprašanjih širši konsenz in inkluzivne, vključujoče rešitve za vse deležnike v prostoru, kar velja tudi za vso nacionalno in strankarsko politiko, ko gre za vprašanja narave, okolja in prostora!
Se strinjam! Glejte, mi, v naši politični opciji se zavedamo, da so to pomembna vprašanja, ki jih je prav tako kot vsa druga treba obravnavati z vso resnostjo. Da je temu tako, nenazadnje kaže prav primer kanala C0. Tako v smislu tega, da ta problematika zelo resno prizadeva veliko število državljank in državljanov, prebivalcev slovenskega glavnega mesta; kot tudi v tem, da je prav naša politična opcija tista, ki v bistvu že skoraj deset let opozarja prav na to problematiko in na spornost trase tega kanala in ogrožanje ljubljanske pitne vode!
To je res. A vendarle se zdi, da je vaša opcija prav pri okoljskih in prostorskih vprašanjih nekoliko šibka? Tudi v volilnih programih manj poudarjate pomen narave in okolja. Glede na to, da sami osebno pravite, kako so pitna voda, gozdovi in narava tisto najbolj dragoceno, kar imamo, ali kaj razmišljate o tem, da bi vaša programska izhodišča v tem smislu »osvežili«?
Strinjam se s tem, da mi ne poudarjamo toliko teh tem. Je pa res, da imamo ali pa smo imeli v Sloveniji kar nekaj strank, ki pa poudarjajo te zelene vidike, skrb za naravo in okolje.
Že, a te so…
…bolj marginalne.
Ne le to, so tudi vpete v neke toge širše evro koncepte in zato morda lokalno precej »robustne« in nesenzibilne, še zlasti, če pomislimo, da so se te zelene paradigme, ki so bile v sedemdesetih in osemdesetih v Evropi, in so bile potem, ob nastanku samostojne Slovenije, tudi pri nas, neka pozitivna avantgarda, da so se torej te opcije zdaj v zaskrbljujoči meri transformirale na eni strani v zelo rigidne aktivistične politične subjekte z nekakšnim »ekoboljševističnim« modus operandijem, obenem pa so na drugi strani čiste transmisije brutalnega ekobiznisa in »lovcev« na javna zelena evro subvencijska sredstva!
To je res. To je precej natančno povedano, kar se danes na tem področju dogaja in res že marsikje presega vse meje zdravega razuma!
Foto: Dragan Arrigler
V tem smislu bi morale morda ostale, uradno, da tako rečeva, »nezelene« politične opcije bolj zavestno, prizemljeno, a vendar senzibilno do narave, okolja in prostora pristopiti k tem vprašanjem, jih vključiti, integrirati v svoje programe in delovanje in ponuditi neko uravnoteženo, umirjeno pot, alternativo, in, kot sva že prej rekla, bolj vključujoč diskurz vseh akterjev v naravi, okolju in prostoru; ne brezčutni globalni aktivizem, ne predatorsko zeleno agendo, ampak senzibilno lokalno okoljsko politiko za dobro konkretne narave in ljudi!?
Se strinjam. Ekstremi, ki se zdaj kažejo pri teh vprašanjih, ne vodijo nikamor! So kontra produktivni in niso dobri za nikogar! Mi, v naši opciji, vsekakor menimo, da je vse to, kar sva se pogovarjala o naravi, o njenem varovanju in ohranjanju, skrbi za gozd in pitno vodo, dejansko ena od prioritet, ne more pa spet biti to uperjeno proti ljudem! To je namreč zdaj prišlo že tako daleč, da sploh ne gledamo več, kaj bi ljudje radi ali, kaj ljudje sploh potrebujejo. Dejansko bo treba najti srednjo pot med temi koncepti, ki bi na eni strani rešili svet, rešili planet, lokalno pa, kot pravite, delujejo brez občutka za to, kaj in kako si konkretni ljudje želijo živeti; in jih sploh ne briga za zdravje, počutje in življenje ljudi v konkretnem okolju. Treba bo tudi najti kompromise med temi, ki bi brez vsakega občutka posegali v naravo, okolje in prostor in na drugi strani med tistimi, ki bi čisto vse zaščitili, tako da skoraj ne moreš več narediti ene normalne ceste, obvoznice na Škofljici, na primer, kjer ljudje že leta vsak dan na poti v službo in iz nje stojijo v kolonah…
Če se ljudje ne bi tako stihijsko in »brez občutka« razselili po naravi, bi bila kolona krajša… in tudi tistih, ki živijo sredi gozda in terjajo potem odstrel medveda, ker hodi mimo hiš po gozdovih okoli Kureščka, na primer, bi bilo manj!
Ne! Tam pa nimajo kaj! Tam je pa on doma! Tam ga je treba pustiti pri miru! Sredi gozda ne, a na tistih območjih, kjer zveri povzročajo škodo, kjer so napadi na živino, pa je treba takoj ukrepati in pomagati prizadetim ljudem, jim hitro povrniti škodo, financirati zaščito in jim omogočiti, da tam živijo in delajo v miru. Da kmetujejo tam, kjer so od nekdaj kmetovali. Glejte, jaz sem Ljubljančan; in v Ljubljani večinoma ne želimo, da bi se streljalo volkove ali medvede in sploh karkoli… ker teh problemov nimamo.
Tudi v Kočevju ne želijo… pa v Ilirski Bistrici tudi večinoma ne!
Ja, glejte, v vsakem primeru bomo morali priti v takšno obliko sonaravnega bivanja in sožitja z naravo, da bo država več prispevala tistim, ki morajo svoje ekonomske temelje, svojo preživetveno osnovo prilagajati naravovarstvenim smernicam, pa naj bo to kmetijstvo, gozdarstvo ali kar koli drugega. Kar pomeni, da bo treba tudi njim nameniti kakšen evro več! Bo treba še kakšno ograjo več plačati, pa morda še kaj, da bodo ljudje lahko živeli od svojega dela in dejavnosti tudi na teh zaščitenih območjih in tudi tam, kjer prvenstveno varujemo volka in medveda.
Gospod Hojs, zdaj mi pa še nekaj zelo iskreno povejte!
Ja…izvolite…
Ali ima vaša stranka v resnici sploh resen namen enkrat zares voditi Ljubljano?
Ja, jasno, da imamo resen namen zares voditi Ljubljano! Kot pa vemo, je za večja mesta, metropole povsod po Evropi in svetu značilno, da v njih nekako prevladujejo levo usmerjene politične opcije, pri čemer Ljubljana ni izjema, tako da je pot do tega vodenja mesta seveda zelo težka! A kljub tej teži, se je ne bojimo! In smo na to pot že stopili!
Boste na naslednjih volitvah kandidirali za župana?
A, to je pa še predaleč!
Čas hitro teče!
To je že res. A vsekakor mislim, da je zdaj čas, da začnemo promovirati mlajše ljudi. Se mi zdi, da so ljudje željni sprememb. In menim, da je v Ljubljani čas za kakšnega mlajšega!
Ampak »mlajši« se takrat ni posrečil!?
Ja, ni. Kar pa nikakor ne pomeni, da se ne bo naslednjič!
Hvala za pogovor.
Foto: Dragan Arrigler
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Dragan Arrigler
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Dragan Arrigler
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane.
