Naj gre za zavezanost lovstvu ali lokalnemu okolju, jo Zlobko enemu in drugemu jasno izkazuje z aktivno lovsko dobrodelnostjo in s predanostjo naravovarstvu in naravi. O njej je jeseni 2020 v velikem intervjuju za naš spletni portal na vprašanje, kaj je Branko Zlobko v resnici, bolj ribič ali bolj lovec, povedal: »Branko Zlobko je v resnici predvsem človek z naravo! V njej se soočam z vsemi vprašanji. In v njej iščem vse odgovore. Vse bolj verjamem, da je to ne le za slovensko lovsko organizacijo, ne le za vsakega lovca, ne le zame, ampak za vsakega človeka, za vse nas, tista najbolj prava pot. Narava! Življenje z njo.« V naslednjih letih, ki bodo ne le za naravo na Kočevskem, ampak, kot je zdaj videti, za naravo prav v vsakem kotičku Slovenije, turbulentna bolj kot kdaj koli doslej, bo imel predsednik Zveze lovskih družin Kočevje nedvomno veliko priložnosti, da gornje besede živi in pokaže ter na pot osveščenega, senzibilnega in odgovornega ravnanja z naravo s svojim zgledom popelje tudi vse druge. Na Kočevskem. In drugod. To bo potem tista največja in resnična zmaga. Zanj, za naravo, za slovensko lovstvo in za vse mnogo večja in bolj dragocena od sedeža v slovenskem parlamentu!
Foto: Marjan Artnak
Tekst: Ana Ašič
Foto: Marjan Artnak, Osebni arhiv
25. februar 2022
Ta četrtek, 23. februarja 2023, so se v Dolenji vasi pri Ribnici predstavniki 16 lovskih družin in Kinološkega društva Kočevje, 17 članic, torej, ki skupaj sestavljajo Zvezo lovskih družin Kočevje, sestali na volilnem občnem zboru, kjer so za novega predsednika kočevske območne lovske zveze že četrtič zapored izvolili dosedanjega predsednika Branka Zlobka, ki ima na Kočevskem že 33 let svoj lovski »domicil« v Lovski družini Banja Loka – Kostel; skupno pa je zdaj to že njegov peti mandat na čelu kočevskih lovskih družin.
Zaradi dolgoletnega lovskega in lovsko funkcionarskega staža tako v lastni lovski družini in območni zvezi kot tudi v krovni slovenski lovski organizaciji, kjer je bil v letih od 2001 do 2005 podpredsednik LZS, zdaj pa je že drugi mandat predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije, ima Zlobko seveda dober vpogled v kompleksno in zapleteno dogajanje v slovenskem lovstvu, ki z več kot 20 tisoč lovci in z lovsko čuvajsko službo obvladuje, kot rad poudarja predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, »vsak kvadratni kilometer slovenskega ozemlja«. Kot akter se Zlobko v vsem tem marsikdaj odziva “po svoje”, a tudi pragmatično, vselej pa nekako skladno z osebno vizijo o lovstvu, ki naj, po njegovem, res deluje za naravo in družbo z iskreno in etično skrbjo za oboje ter s kritično distanco do lovskih »streljaških« vzgibov in vsega, kar, po njegovem, ne sodi v lovsko organizacijo.
Na drugi strani pa je Zlobko v ključnih trenutkih zmeraj tudi na strani zveste podpore interesom in ciljem slovenske lovske organizacije ter njeni enotnosti, kar mu, zlasti kot predsedniku krovnega nadzornega odbora nekateri kdaj tudi zamerijo, še posebej takrat, ko se zdi, da preveč »rahločutno« nadzira nekatere kontroverzne poteze vodstva Lovske zveze, še zlasti njenega aktualnega predsednika, kot je bilo to v lanskem primeru lovišč s posebnim namenom.
Tu gre morda za nekaj stanovske velikodušnosti in prizanesljivosti nadrejenega do »varovanca«, kar je bil na nek način Zlobko Bradaču, ko sta bila še oba močno vpeta v slovensko policijo; pa tudi za kanček lokalne, oba sta s Kočevskega, in lovske solidarnosti, na katero sicer Zlobko gleda z zelo ostrimi očmi, a je vendarle tudi on le človek in po toliko lovskih letih gotovo tudi po njegovih »žilah« poje nekaj tiste lovsko solidarno navzete krvi, ki jo sicer tako kritizira. Pri tem ne gre pozabiti, da je Zlobko več let deloval na področju mirovnih misij, kar gotovo vsaj malce »uravnava« človekov »modus operandi« in »mirovniške« prijeme, ki pa so že po »defaultu« povsod in pri vseh, pri »vročih« in »mrzlih«, pogosto označeni za »mlačne«.
Foto: Marjan Artnak
Obenem pa te »zamere« očitno spet niso tako usodne, saj se celo nekaterim njegovim kritikom v lovskih vrstah zdaj, pred letošnjimi predsedniškimi volitvami LZS zdi, da bi bilo za slovensko lovsko organizacijo dobro, če bi jo vodil prav on. »Častnik in gentleman« pravijo tisti, ki so mu naklonjeni. Oni, ki mu niso, pa tudi najdejo kakšno besedo, ki jo marsikdaj dobi kdo, ki skuša delati za »najvišje dobro«, pa je pri tem kdaj morda tudi malce »neroden« in se tu in tam, kljub vsej dobronamernosti ali pa prav zaradi nje preprosto zmoti v presoji; ali pa je enostavno nerazumljen. Zaradi kakšnih potez pa seveda tudi nepriljubljen, česar pa je bil Zlobko od nekdaj vajen, saj, kot nam je povedal že v našem velikem intervjuju pred dvema letoma in pol, »sem bil pri podrejenih in nadrejenih zmeraj spoštovan vodja! Nikoli pa nisem bil priljubljen! To je tako! Čim greš na neko funkcijo, moraš vedeti, da ne boš priljubljen! Če si priljubljen, potem si slab vodja! … Glejte, če bom dajal odpustke svojim podrejenim, potem kmalu ne bo reda! Če bom zahteval vse tako, kot mora biti, pa seveda ne bom priljubljen! Zato je edina prava stvar spoštovanje. Da ga imaš ti do drugih. In oni do tebe. In vedno pravim: »Ne poslušaj, kaj govorim! Glej, kaj delam! Kar naredim jaz, lahko narediš tudi ti!« Še nikoli nisem nikomur rekel: »Poslušaj me, kaj govorim; ne me pa gledat, kaj delam!« To je zame povsem zgrešeno!«
Vsekakor ima njegova beseda v slovenskem lovstvu nekaj posebnega »rezimeja«. Tega pa, seveda, kot vse, vsak lahko razume in občuti po svoje. S simpatijo ali antipatijo. Pa tudi s kakšnim odtenkom zavisti, ki, kot radi pravijo nekateri lovci, včasih izdatno poskrbi, da je zelena res barva slovenskega lovstva.
Vse to je gotovo precej naporno zanj in tudi za tiste, ki so ob njem. Nič manj pa za one, ki so na povsem drugem bregu. Da o vseh, ki »opazujemo« in skušamo »gledati pod prste« slovenskemu lovstvu niti ne govorimo!
Branko Zlobko nima pretirano rad publicitete. Se sicer potrpežljivo in, kot v našem velikem intervjuju z njim jeseni 2020, https://anaasicsic.com/2020/11/29/sedel-sem-na-obrezju-brezimne-sibirske-reke-in-v-njenem-sumenju-sem-zaslisal-kaj-mi-govori-o-zivljenju/, na trenutke tudi zelo odprto pogovarja, a pri tem vendarle ves čas na nek način ostaja nezaupljiv in »na preži«.
Foto: Marjan Artnak
Po lanskih komunikacijskih »kratkih stikih« našega spletnega portala s predsednikom Lovske zveze Slovenije, ko so v vodstvu in enem delu slovenskega »prostočasnega« lovstva precej ogorčenja dvignile naše preiskovalne zgodbe ob interesno političnem poskusu razgradnje državnih lovišč s posebnim namenom, kar sicer potem ni uspelo; in danes ta zgodba dobiva, vsaj zaenkrat je tako videti, povsem drug epilog; skratka, po tistem je tudi Branko Zlobko, kljub temu, da je njegova območna zveza naše kritično pisanje o lovstvu in varovanju narave predlani nagradila z bronastim priznanjem, ali pa prav zato, precej distanciran in zadržan do nas in tudi današnji nameri ter spraševanju za pričujoče pisanje je bil predsednik kočevskih lovcev v bistvu močno nenaklonjen.
A se na to res ne oziramo, saj gre tu vendarle za Kočevsko in za vse, kar s svojo neokrnjeno naravo, s floro in favno, z lovstvom, divjadjo in kot centralno območje velikih zveri to okolje predstavlja za Slovenijo, zaradi česar seveda ni vseeno, kdo vodi lovske družine na tem območju. Vsekakor je to zanimivo tako za lovsko kot kritično in tudi laično slovensko javnost, še posebej zdaj, ko sta slovenska narava in okolje ter njuna ohranitev na Kočevskem in povsod bolj kot kdaj prej na usodni prelomnici obstoja ali uničenja.
Leta 1958 v Brežicah rojeni lovec in ribič, ki ne strelja medvedov in jelenov in ne hodi v Afriko na leve ter ne mara lova s preže, rad pa gre tu in tam »v zalazu« na srnjaka, »da je lovsko pošteno in ima žival proti meni možnost, da se mi izmakne«; upokojeni nekdanji policist in vojaški častnik, ki je leta 1991 vodil izobraževalni in vadbeni center v Jasnici ter je takrat v usodnih junijskih trenutkih uspešno in brez ene izgube spretno umaknil tamkajšnje mlade specialce in center pred raketiranjem v zavetje kočevskih gozdov; pozneje pa je več let vodil vadbeni center v Gotenici ter poklicno kariero zaključil kot vodja sektorja za mirovne misije na Ministrstvu za notranje zadeve, je, kot že rečeno, osebno močno zavezan dvema svetinjama: lovstvu in svojemu lokalnemu okolju, kar slednje očitno pozitivno prepoznava, saj ga je na lanskih državnozborskih volitvah, kjer je kandidiral na listi zdajšnje vladajoče stranke, nagradilo z več kot 4 tisoč volilnimi glasovi in z gladko zmago v volilnemu okolišu Kočevje.
Foto: Marjan Artnak
Čeprav je bil v zmagovitem »gibanju« med tistimi, ki so zbrali največ glasov, ga je povolilna »matematika« nazadnje pustila brez sedeža v parlamentu, vendar mu danes, ko vse to gleda, kot pravi, zaradi tega ni posebej hudo, obžaluje kvečjemu to, da se ne more, kot je obljubljal pred volitvami, za ljudi s Kočevske zavzeti tako, kot je verjel, da bi se lahko, če bi imel za to priložnost. »Kandidiral sem samo zato, ker sem res iz srca iskreno želel nekaj dobrega narediti za te ljudi tukaj, na Kočevskem, ob Kolpi, da bi jim bilo lažje in lepše, da bi bilo za vse na tem območju življenje znosnejše,« pravi danes.
To je vendar mogoče početi tudi sicer, nenazadnje tudi kot lovec, ne!? Ali pa se to v resnici ne da? »Seveda se da! In za to se tudi trudimo lovci na Kočevskem. Sploh, ko gre za naravo in za življenje ljudi z njo. Tu, to sem trdno prepričan, lahko lovci napravimo veliko dobrega. In vedno pravim, če smo lovci res takšni naravovarstveniki, kot radi povsod razglašamo, potem moramo to pokazati tudi s konkretnimi dejanji in podpirati prizadevanja ljudi za zdravo okolje in neokrnjeno naravo.«
Boste torej kočevski lovci podprli prizadevanja prebivalcev, da se Kočevska ohrani za bodoče rodove neokrnjena in se vanjo ne naseljuje in ne širi kemične in druge zdravju in okolju nevarne industrije, kot je to zdaj primer Melamina? »Lovci na Kočevskem spremljamo to dogajanje. Lovska družina Mala gora nas je vse lovske družine na Kočevskem zaprosila za pomoč in podporo, saj bi s predlagano selitvijo Melamina na območje Male gore ta lovska družina izgubila znaten del svojega lovišča, obenem pa načrtovana selitev zbuja kopico drugih dvomov in vprašanj, ki v povezavi z lanskoletno nesrečo, kažejo na upravičeno zadržanost in nasprotovanje selitvi ter širjenju proizvodnih zmogljivosti te tovarne v naravno okolje Kočevske. Upravni odbor naše Zveze lovskih družin je glede tega že sprejel stališče, ki ga bomo v kratkem javno objavili, do takrat pa podrobnosti o tem ne bi obešal na veliki zvon,« je odločen novi »stari« predsednik Zveze lovskih družin Kočevje.
Foto: Osebni arhiv
A če je Zlobkova trenutna komunikacija z nami še tako zadržana, je treba vendarle pošteno povedati, da je njegovo delovanje, ko gre zares, le redkokdaj takšno. Naj gre za zavezanost lovstvu ali lokalnemu okolju, jo enemu in drugemu jasno izkazuje z aktivno lovsko dobrodelnostjo in s predanostjo naravovarstvu in naravi. O njej je jeseni 2020 v velikem intervjuju za naš spletni portal na vprašanje, kaj je Branko Zlobko v resnici, bolj ribič ali bolj lovec, povedal: »Branko Zlobko je v resnici predvsem človek z naravo! V njej se soočam z vsemi vprašanji. In v njej iščem vse odgovore. Vse bolj verjamem, da je to ne le za slovensko lovsko organizacijo, ne le za vsakega lovca, ne le zame, ampak za vsakega človeka, za vse nas, tista najbolj prava pot. Narava! Življenje z njo.«
V naslednjih letih, ki bodo ne le za naravo na Kočevskem, ampak, kot je zdaj videti, za naravo prav v vsakem kotičku Slovenije turbulentni bolj kot kdaj koli doslej, bo imel predsednik Zveze lovskih družin Kočevje nedvomno veliko priložnosti, da gornje besede živi in pokaže ter na pot osveščenega, senzibilnega in odgovornega ravnanja z naravo s svojim zgledom popelje tudi vse druge. Na Kočevskem. In drugod. To bo potem tista največja in resnična zmaga. Zanj, za naravo, za slovensko lovstvo in za vse mnogo večja in bolj dragocena od sedeža v slovenskem parlamentu!
Foto: Marjan Artnak
Več: »SEDEL SEM NA OBREŽJU BREZIMNE SIBIRSKE REKE IN V NJENEM ŠUMENJU SEM ZASLIŠAL, KAJ MI GOVORI O ŽIVLJENJU«, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 29. november 2020, https://anaasicsic.com/2020/11/29/sedel-sem-na-obrezju-brezimne-sibirske-reke-in-v-njenem-sumenju-sem-zaslisal-kaj-mi-govori-o-zivljenju/
Foto: Marjan Artnak
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Marjan Artnak
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU // hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Marjan Artnak
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane.
