Spet je leto naokoli in inženirji vsega sveta so letos že drugič 4. marca obeležili svoj dan, svetovni dan inženirjev. Na ta dan je bila leta 1968 v Parizu ustanovljena Svetovna zveza inženirskih organizacij (WFEO), ki danes povezuje 30 milijonov inženirjev iz stotih nacionalnih združenj z vsega sveta. Zato je Unesco, pod čigar okriljem deluje globalna inženirska organizacija, prav ta datum izbral za praznovanje svetovnega dne inženirjev. »Pot do tega priznanja je bila zelo dolga, praktično si je Svetovna inženirska federacija od ustanovitve pred več kot 50 leti prizadevala, da bi tudi inženirstvo dobilo podoben status, kot ga ima znanost. Vendar je UNESCO šele s cilji trajnostnega razvoja (SDG 2030) prepoznal, da je inženirstvo ključno za boj s podnebnimi spremembami,« je poudaril mag. Črtomir Remec, predsednik IZS, ki je ob ministru, mag. Andreju Vizjaku, in dr. Marku Plešku, predsedniku Inženirske akademije Slovenije, uvodoma nagovoril udeležence letošnje spletne konference Inženirske zbornice Slovenije, ki je bila posvečena sobivanju s potresi in z drugimi naravnimi nesrečami.

Mag. Damjan Zajc med predavanjem // Foto: posnetek zaslona, Liza Kostevc

Tekst: Liza Kostevc in AnaAsicSic! Team

Foto: Posnetki zaslona / Liza Kostevc

5. marec 2021

Lani je bil 4. marec v Sloveniji še zadnji zatišni dan pred koronavirusom. Nelagodje zaradi dogajanja v sosednji Italiji in po svetu je bilo sicer že prisotno, a se je kljub temu več kot tisoč inženirjev gradbene, strojne, elektro, geodetske, geotehnične, rudarske in drugih inženirskih strok Inženirske zbornice Slovenije zbralo v Cankarjevem domu na celodnevnem prvem svetovnem in »slovenskem inženirskem dnevu«. Zvečer je že odjeknila vest o prvi uradno potrjeni okužbi v Sloveniji.

Inženirsko spopadanje s koronavirusom

Začela se je slovenska koronavirusna resničnost, zaradi katere se je letošnji drugi slovenski inženirski dan preselil na splet, poleg potresov in drugih naravnih nesreč pa je bil velik del predavanj, razprav in predstavitev namenjenih prav problematiki covida-19 ter inženirskemu spopadanju z njim.

Kar pet predavanj je bilo letos namenjenih epidemiji: eno v dopoldanskem plenarnem delu konference, kjer je strojni inženir mag. Damjan Zajc, projektant stavbnih strojnih sistemov z IBE-ja, najprej pregledno spregovoril o prezračevanju v času epidemij, kakršna je covid-19; potem pa je v matični sekciji strojnih inženirjev tematiko še podrobneje predstavil, ko je govoril o tem, »kako upravljati in uporabljati sisteme HVAC za preprečevanje širjenja bolezni covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2«.

Iz predavanja dr. Darka Dreva // Foto: posnetek zaslona, Liza Kostevc

Sploh so strojni inženirji med tistimi, ki se v inženirskem smislu najbolj neposredno spopadajo s koronavirusom, o čemer je spregovoril tudi dr. Janko Remec s TST-ja v predavanju o »filtraciji zraka v času pandemij«; Teo Reberšek z ljubljanskega Kliničnega centra pa je v isti inženirski sekciji predstavil še »izgradnjo namenskih prostorov za covid paciente v UKC Ljubljana«. Poleg teh predavanj je o spopadanju s koronavirusom v matični sekciji inženirjev tehnologov, požarne varnosti, prometnega inženirstva in drugih inženirjev spregovoril še dr. Darko Drev, univ. dipl. inženir kemije in strokovnjak za sanitarno inženirstvo z nazornim predavanjem o »načrtovanju procesov in delovnih prostorov z vidika zaščite pred SARS-CoV-2«.

Osredotočenost na potrese in nova slovenska resolucija »protipotresne sanacije potresno ogroženih stavb«

In čeprav se je kar nekaj predavateljev posredno ali neposredno dotaknilo tudi podnebnih sprememb in »projektiranja naprav za jutrišnji dan« kot je o napravah za klimatiziranje, gretje in hlajenje v matični sekciji strojnih inženirjev predaval dr. Peter Novak s Fakultete za strojništvo Univerze v Novem mestu; ter drugih okoljskih problemov, rešitev in investicij, med katerimi je v plenarnem delu dr. Franc Sinur predstavil bodoče jedrsko »suho skladišče izrabljenega goriva«; avstrijski gost dr. Johannes Kleberger iz iC-ja pa »gradnjo tretje najvišje ločne pregrade na svetu«, okoljsko sicer zelo spornega 270 m visokega in 490 m dolgega jezu Yusufeli na reki Coruh v Turčiji; je bila osrednja tematika letošnjega inženirskega dne vendarle aktualno potresna, natančneje, v središču pozornosti je bilo »sobivanje s potresi in drugimi naravnimi nesrečami«, kot so v Inženirski zbornici Slovenije naslovili spletno video konferenco.

Tudi mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, se je v svojem spletnem uvodnem nagovoru udeležencem letošnjega slovenskega inženirskega dne osredotočil predvsem na potresno problematiko ter v tem smislu napovedal nekaj novosti, med drugim tudi, da na ministrstvu pripravljajo osnutek resolucije Program protipotresne sanacije potresno ogroženih stavb, ki naj bi jo v potrditev Vladi RS in potem Državnemu zboru poslali do konca letošnjega leta.

Slovenski inženirski dan, 4. marca 2021 // Foto: posnetek zaslona, Liza Kostevc

»Namen resolucije je postaviti sistemske temelje za postopno, celostno prenovo potresno ogroženih stavb, ki jo bomo izvajali v naslednjih letih in desetletjih. Uspešen program bo prispeval k postopnemu povečevanju potresne odpornosti celotnega stavbnega fonda. S postopno protipotresno prenovo se bo pomembno prispevalo k zmanjšanju tveganja za izgubo življenj, hkrati pa bo to vplivalo tudi na zmanjšanje gospodarske in druge škode. Izvajanje programov bo v prihodnjih letih krepilo tudi domače gospodarstvo,« je poudaril minister Vizjak.

»Od inženirjev se pričakuje, da bodo Sloveniji pomagali prehiteti potres«

Pri tem je povedal še to, da »je v ta namen Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo po naročilu Ministrstva za okolje in prostor izdelala nalogo z naslovom Seizmični stresni test stavbnega fonda Republike Slovenije, katere namen je preveritev potresne odpornosti stavbnega fonda v Sloveniji. Potresna odpornost stavbnega fonda je narejena na podlagi razpoložljivih podatkov in simulacij najbolj kritičnega potresnega dogodka. V nalogi so predlagane različne možne rešitve za reševanje pereče problematike, saj je iz razpoložljivih dokumentov jasno, da je stavbni fond v Sloveniji potresno ranljiv. Naloga je pokazala tudi,« je poudaril, »da je potrebno nemudoma in postopno pričeti s prenavljanjem najbolj ogroženih stavb.«

Izrazil je zavedanje, da gre za obsežno, dolgotrajno in drago prenovo, zaradi česar bodo v projekt vključena sredstva iz vseh razpoložljivih virov – zasebnih, občinskih, državnih in evropskih in sicer v vseh oblikah, »od subvencij, ugodnih kreditov, morda tudi davčnih olajšav«.

Iz predavanja dr. Janka Logarja // Foto: posnetek zaslona, Liza Kostevc

»Od inženirjev se v prihodnjih letih pričakuje, da bodo svoje že tako visoko znanje o potresno varni gradnji nadgradili, posebej ko bodo posodobljeni tudi Evrokodi in da vas bo množica vključenih v program, s katerim želi Slovenija prehiteti potres,« je svoj nagovor inženirjem sklenil minister.

A to ni tako preprosto…

Da to seveda ni tako enostavno, smo lahko slišali na več kot desetih predavanjih, ki so iz najrazličnejših inženirskih vidikov obravnavala potresno problematiko, in se ji je, razumljivo, najbolj in v celoti posvetila matična sekcija gradbenih inženirjev.

Tako sta o »premostitvenih objektih na potresnih območjih« predavala dr. Viktor Markelj in Dušan Rožič iz mariborskega Pontinga; o »potresni obtežbi in potresnem tveganju v Sloveniji« dr. Matjaž Dolšek, dr. Jure Žižmond in dr. Anže Babič z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo; o »potresni prenovi spomeniško zaščitenih objektov« Tomaž Strmole iz ljubljanskega podjetja ELEA; »novi karti potresne nevarnosti Slovenije in metodologiji izdelave« se je posvetila seizmologinja dr. Barbara Šket Motnikar; »seizmičnim vplivom na podzemne in geotehnične konstrukcije« Marko Žibert (ELEA) in dr. Janko Logar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo; »POTROG, pripravljeni na potres«, aplikacije, ki so bile razvite v sklopu razvojno raziskovalnih nalog POTROG s financiranjem Ministrstva za obrambo in Uprave RS za zaščito in reševanje z namenom »pridobitve orodja za hiter odziv v primeru potresa« pa je predstavila dr. Marjana Lutman iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije.

Slovenski inženirski dan, 4. marca 2021 // Foto: posnetek zaslona, Liza Kostevc

Ni le potres, je tudi emocionalni potres!

O tem, kako pomembno je to, je na podlagi najbolj svežih in aktualnih izkušenj ob »potresih v Zagrebu in Petrinji ter njihovih posledicah« nazorno povedal dr. Josip Galić s Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu kot prvi predavatelj in gost v plenarnem delu konference.

Poleg strokovnega orisa zadnjih hrvaških potresov je na pristen način opisal situacije, v katerih se je kot prebivalec Zagreba na eni strani, in na drugi strani kot strokovnjak za potrese tako ali drugače znašel in moral znajti tudi sam. Med precej zaskrbljujočimi zanimivostmi, ki jih je podal dr. Galić je v kontekstu potresnih realnosti morda tudi za slovensko okolje zelo aktualna ugotovitev, ki se je ob hrvaških potresih izkazala za negativno. Pokazalo se je namreč, da vojska na Hrvaškem nima več pravih inženirskih enot, ki bi ob takšni naravni nesreči lahko učinkovito pomagale na kraju dogodka z vsemi izurjenimi človeškimi potenciali, z ustrezno mehanizacijo, opremo, močmi, veščinami in znanjem.

Da je slednje, zlasti opremljenost z veščinami in znanjem v potresni situaciji za slehernega človeka še kako pomembno, je poudaril zdravnik in psihiater dr. Željko Ćurić, nekdanji Dubrovčan in zdaj Ljubljančan, ki je v svojem prepoznavnem slogu predaval o »emocionalnem potresu«. Ta je lahko prav tako ali še bolj uničujoč za posameznika kot dejanski potres, ga pa tako ali drugače vselej spremlja.

»Kako ob potresu reagiramo, se razlikuje od človeka do človeka. Ko se zgodi močan potres so med ljudmi ogromne razlike. Pri tem se zmeraj izkaže pravilo, da ljudje ne reagiramo na dogodke, ampak na to, kaj nam ob tem reče, kako nam to prevede naš prevajalnik v možganih, to pa je v veliki meri odvisno od tega, koliko znanja, informacij že imamo o tem, kako stvar poznamo« je dejal dr. Ćurić. »Nazorno to vidimo, če pogledamo, kako se ob potresu obnaša seizmolog, ki ga potres zelo zanima, in gre zato čim bliže k epicentru, da bi prišel do čim boljših podatkov; kako se obnašajo reševalci ali policisti; in, kako se obnašajo ljudje, ki na potres sploh niso bili pripravljeni, niti pomislili niso nanj in je to zanje nepričakovano srečanje z dogodkom, ki je zanje zelo neprijeten, zaradi česar ga tudi najpogosteje doživljajo kot emocionalni potres.«

Iz predavanja psihiatra dr. Željka Ćurića // Foto: posnetek zaslona, Liza Kostevc

Ob tem je opozoril na krivuljo, ki »jo je dobro poznati, da človek ve in razume, kaj se ob akutnem srečanju z dogodkom dogaja z njim«.

»Pri tem nas najbolj zanima, kaj se dogaja s sposobnostmi, se pravi z intelektualnimi, strokovnimi, emocionalnimi, socialnimi kompetencami človeka, ki je direktno izpostavljen dogodku. Izkušnje nam kažejo, da pri tem pogosto pride do nenadnega upada vseh kompetenc, kar psihiatri imenujemo fazo šoka, to je ta prva dolina na krivulji,« je povedal dr. Željko Ćurić; ter potem v temperamentnem polurnem predavanju pojasnil vse stopnje emocionalnega potresa, od šoka do zanikanja realnosti, frustracije, obupa, sprejemanja, razvoja, aplikacije pa do finalizacije, kjer, v pozitivnem primeru, z vsem, kar je človek z novo situacijo na novo spoznal, se naučil in pridobil, živi naprej v novi realnosti, pa naj gre pri tem za čas po nasilnem dogodku, naravni nesreči, diagnozi, bolezni, ločitvi ali potresu; ter v tem spet najde svoj mir in varnost.

Vitruvij plus varnost, pomen inženirstva in preseganje mej

»V zadnjem obdobju se poleg bolj ali manj pričakovanih potresov soočamo z vedno hujšimi naravnimi nesrečami kot posledicami podnebnih sprememb. Vendar imamo inženirji znanje in kompetence, da v največji meri preprečimo ali odpravimo posledice vseh grozečih nevarnosti od potresov, požarov, poplav, plazov, viharjev, pa tudi vojaških in terorističnih napadov ter nenazadnje pandemij. Vsekakor postaja varnost vedno bolj pomembna vrednota graditve, ki jo lahko dodamo k Vitruvijevim trem: funkcionalnosti, trdnosti in lepoti,« je v četrtek uvodoma dejal predsednik IZS mag. Črtomir Remec.

Ob spremljanju pestrega nabora predavanj in tem letošnjega slovenskega inženirskega dne, ko je bilo res v vsaki matični sekciji inženirjev kaj, kar je prav gotovo zelo zanimivo tudi za najširšo in laično javnost, zaradi česar je na trenutke kar škoda, da se predavanja posameznih inženirskih sekcij časovno prekrivajo, se ni bilo težko pridružiti misli, ki jo je v svojem uvodnem nagovoru in pozdravu izrekel dr. Mark Pleško, predsednik Inženirske akademije Slovenije, ko je poudaril, da »so naravne nesreče, kot je covid-19 in tudi potresi, dober primer, kjer tudi laična javnost razume pomen inženirstva«.

Seveda je slovenski inženirski dan v prvi vrsti dan promocije slovenskega inženirstva in inženirjev, njihovih konkretnih dosežkov, tudi konkretnih inženirskih podjetij in teamov ter produktov, kar je seveda razumljivo, saj dogodek organizira Inženirska zbornica Slovenije, ki pod svojo streho združuje približno 5 tisoč pooblaščenih inženirjev in inženirk različnih strok, ki so povezane z graditvijo objektov in urejanjem prostora.

Dr. Željko Ćurić o emocionalnem potresu // Foto: posnetek zaslona, Liza Kostevc

Zato je seveda jasno, da želi zbornica s takšno prireditvijo dati priložnost slovenskim inženirjem in inženirkam ter njih in inženirstvo na ta dan pokazati v čim svetlejši in pozitivni luči, kljub temu, kar je vsakomur jasno, da so tudi tu, kot povsod, ne le bleščeče podobe, ampak tudi temne sence, ki se vsaj na dan inženirjev za nekaj trenutkov umaknejo na stran.

Širša in laična javnost ne izgubi veliko, če vsaj na enem področju v državi en dan v letu ni vse najslabše, ampak bi bilo celo prav, da se vsi, ki sicer živimo daleč od inženirskih realnosti, vsaj na ta dan zavemo, da smo mi morda res daleč od inženirstva, vendar pa inženirstvo ni daleč od nas, saj smo na vsakem koraku obkroženi z njim in bi danes v resnici precej težko (pre)živeli brez vseh neštetih rezultatov inženirskega dela in življenja.

Pri tem sta v »v dobrem in zlu« ne le varnost in obstoj, temveč tudi udejanjanje človekoljubja in humanosti na tisoč skritih in odkritih načinov v rokah inženirjev in inženirskih strok, ki vsaka zase in vse skupaj danes zmorejo veliko, ne tako redko pa tudi osupljivo presegajo ne le najbolj nenaklonjene okoliščine, ampak tudi same sebe in svoje meje.

»Z dobrimi ljudmi in ustrezno opremo se da marsikaj narediti!«

Kako in zakaj je to sploh mogoče, je najbolj jasno in jedrnato na koncu v bistvu povedal Jernej Poljanec, operativni vodja del v podjetju Kaskader iz Spodnje Idrije – to so tisti, ki so oktobra lani v Solkanu tako spektakularno nameščali 120 metrov dolgi in 3 metre široki jekleni viseči most čez Sočo in so obenem znani po tem, da so v igri zmeraj, ko gre za sanacije najbolj zahtevnih plazov, podorov, intervencije na višini, na daljnovodih in so sploh zraven pri vsem najbolj adrenalinskem.

Slikovito in na trenutke kar malce dih jemajoče predavanje in predstavitev na matični sekciji rudarske in geotehnološke stroke, kjer je spregovoril o »operativni izvedbi sanacije plazov na težko dostopnih terenih«, je Jernej Poljanec v kontekstu poudarka o pomembnosti in življenjski soodvisnosti od sodelavca in sočloveka, ko sta skupaj na jeklenici, zaključil s skromnimi in preprostimi besedami, ki se gotovo, vsaj z laične distance je tako videti, lepo prilegajo tudi siceršnjim mnogim trenutkom inženirskega vsakdana in marsikateri inženirski nalogi, pa naj bo to ob potresu ali kakšni drugi naravni nesreči, ob pandemiji ali ob vseh drugih najbolj raznovrstnih inženirskih izzivih sedanjega in jutrišnjega časa, zaradi česar se v tem trenutku zdi, da je to tudi najbolj bistveno in osrednje sporočilo letošnjega inženirskega dne: »Z dobrimi ljudmi in ustrezno opremo se da marsikaj narediti!«

Slovenski inženirski dan, 4. marca 2021 // Matko Mioć predava o BIM // Foto: posnetek zaslona, Liza Kostevc

Lani: INŽENIRJI S FIZIKO. IN INŽENIRJI BREZ NJE. TU IN TAM PA VELIKE ZVERI., Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 13. marca 2020, https://anaasicsic.com/2020/03/13/inzenirji-s-fiziko-in-inzenirji-brez-nje-tu-in-tam-pa-velike-zveri/