Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Med njimi tudi slovenskim univerzitetnim strokovnjakom. Prof. dr. Ivanu Kosu in prof. dr. Klemnu Jerini z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; in prof. dr. Boštjanu Pokornyju z Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja.
Tekst: Liza Kostevc
Foto: Miha Mlakar
19. februar 2021
Prof. dr. Boštjan Pokorny z Gozdarskega inštituta Slovenije, dekan velenjske Visoke šole za varstvo okolja in predsednik Strokovno znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije se je 17. januarja prijazno odzval na naše povabilo k razmišljanju o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom. »Zahvaljujem se za povabilo in vprašanja v povezavi z LPN-ji. Mnenje / odgovore vam z veseljem pripravim, vas pa prosim za okviren rok,« nam je odgovoril dr. Pokorny in pojasnil, da ima v teh dneh »poleg službenih pred sabo še kar nekaj drugih obveznosti, tako da mi v tem tednu skoraj zagotovo ne bo uspelo«. Ko smo mu sporočili, da je časa dovolj in da se je nekako izkristaliziral končni datum 30. januar, se nam je 18. januarja zahvalil: »Velja. Računam na prihajajoči vikend, vsekakor pa vam pošljem najkasneje do 30. 1. Lep pozdrav!« Kljub temu, da smo ga dvakrat spomnili na dogovor, ni bilo od njega več nobenega glasu. Zaradi dveh sicer prijaznih odzivov predvidevamo, da je moralo poseči vmes res kaj zelo nepredvidenega, da obljubljenega ni uspel speljati.
Prof. dr. Klemen Jerina, predstojnik katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali z Oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in član Strokovno znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije, je sicer malo razmišljal o sodelovanju z nami, a se je tudi že vnaprej opravičil, da se morda ne bo odločil za to, zaradi velike zaposlenosti in delovne obremenjenosti; najbolj pa zaradi našega neprizanesljivega in kritičnega ter po njegovem mnenju krivičnega in neprofesionalnega pisanja o njem na naših spletnih straneh v kontekstu tem o odstrelu in številčnosti medvedov na Slovenskem.
Foto: Miha Mlakar
Malce negotov glede sodelovanja pri razmišljanju o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom je bil v predhodnem pogovoru z nami tudi biolog prof. dr. Ivan Kos, predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja z Oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, predsednik Kočevsko – Belokranjskega lovsko upravljalskega območja in podpredsednik Strokovno znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije. Zdelo se mu je, da je morda bolje, da se takšnega javnega razpravljanja o tej tematiki vzdrži.
Leta 2012 je tedanje ministrstvo za kmetijstvo in okolje zasebnemu Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje d.o.o. naročilo Strokovno mnenje o upravičenosti delovanja lovišč s posebnim namenov v Republiki Sloveniji. Avtorji 134 strani dolgega poročila so bili prof. dr. Boštjan Pokorny, ki je bil tudi odgovorni nosilec projekta, prof. dr. Klemen Jerina, prof. dr. Ivan Kos, pa še dr. Ida Jelenko in dr. Zdenka Mazej Grudnik.
V tem kontekstu bi bilo seveda za javnost prav gotovo zanimivo, kaj profesorji mislijo danes o loviščih s posebnim namenom; ali so bili v celoti upoštevani njihovi tedanji predlogi za izboljšanje delovanja; in, kako vidijo njihovo prihodnost. Imeli smo dober in iskren namen. Znanstvena stroka se je odločila, kot se je. Tudi to je odgovor. Legitimen. Kdor molči, desetim odgovori!?
Foto: Miha Mlakar
