Starši so se dandanes res zelo odtujili od otrok. Od prvega leta naprej otroke prevzema država in nekaterim staršem se še sanja ne, koliko skrbi in dela so imele včasih mame, ki so bile »le« mame in gospodinje. Res je nerazumljivo, da v trenutnem času nevarne pandemije nekateri starši in celo učitelji potiskajo otroke v šole, saj vsaka nova okužba sproži ponovni plaz novih in smo zopet pri začetku! Starši enostavno ne znajo več biti z otroki! Kako žalostno!
Foto: Medium
Odziv: Blanka Prezelj, upokojena predavateljica zdravstvene vzgoje
Foto: Medium
Pred časom sem ujela besede mame, ki je znancu , po tem, ko je pripeljala otroka v vrtec, v šali (?) dejala: »No, pa sem opravila današnjo dolžnost!«
Sem pomislila, kako daleč je to jutranje materino dejanje od resnične skrbi za otroka. To dandanes vedo le redke mame, ki so z otrokom ves dan. Koliko opravkov, skrbi, skupnih doživetij, veselja, novih spoznanj, znanj, zahteva od mame tak dan. Dan na dan. Niti ena ura ni odveč, deliti si dan z otrokom, kot so to znale mame nekoč. In dale so otroku vse, kar mu lahko da mama. Brez posebnega poudarjanja in občutka, kaj vse, da mu dajejo; brez tožb, kako je to preveč zanje; kako tega ne zmorejo; enostavno so pač živele in delale in dajale, ker so pač mame in imajo v sebi toliko neizčrpnega bogastva.
V današnjem času, ko že po prvem letu življenja otroka prevzame država in ga s strokovnimi prijemi izobražuje, socializira, izpolnjuje njegove potrebe po hrani, gibanju…se otrok in mama odtujujeta. Seveda pri vsem tem mislim tudi na očete! Vse je postalo rutina.
A nenadoma, v času Covida, se je sodobna mama znašla pred svojo primarno vlogo! Sama (in tudi oče) mora poskrbeti za vse, kar otrok potrebuje: razumevanje, mirnost, čas, opravila. Skratka, za resnično sobivanje z otrokom.
In to je postalo za nekatere starše (pre)veliko breme, niso ga več vešči prenašati. Sploh, če imajo več otrok, je starševstvo postalo pretežka obveznost. Nekateri celo zahtevajo, naj država pri priči ukine te »nesmiselne« varnostne ukrepe proti pandemiji in naj institucije zopet prevzamejo skrb za njihove otroke.
Mogoče bi morali na vse pogledati z druge plati, pomisliti in se zavesti, da morda nikoli več ne bodo imeli priložnosti za tako povezanost s svojimi otroki, kot jo imajo sedaj. Zato naj vsaj v tem času začutijo otroke ob sebi in naj jim bodo naklonjeni. Hektiko zato premaknimo v bližnjo prihodnost, ko bo zopet vsakodnevna rutina zamenjala bližino in medsebojno toplino.
Foto: Medium
