Trajnostno je del okoljevarstvenega besednjaka, ki ga je v preteklih desetletjih že več slovenskih raziskovalcev okoljevarstvenih paradigem postavilo pod vprašaj, najbolj prof. dr. Janez Marušič z ljubljanske Biotehniške fakultete, ki je večkrat opozoril, da je pojem produkt slovenske gozdarske šole in gozdarskega pogleda na gospodarjenje z gozdovi na tak način, da v bistvu v gozdu ohranjaš zgolj nekakšen dolgoročni status quo, ki danes in jutri omogoča ekonomsko in vsakršno izkoriščanje naravnih virov v določenem obsegu »za nas in za naše zanamce«.
Foto: Vlado Jehart
Tekst: Ana Ašič Foto: Vlado Jehart
29. julij 2020
Ker je po nekem sinergičnem spletu okoliščin v slovenskem lovstvu in upravljanju s prostoživečimi živalskimi vrstami glavno besedo prevzelo gozdarstvo, gozdarji in gozdarski strokovnjaki – oba odmevna slovenska strokovnjaka za upravljanje z divjadjo in velikimi zvermi, na primer, prof. dr. Klemen Jerina, član, in prof. dr. Boštjan Pokorny, predsednik Strokovno znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije, prihajata z gozdarstva, pa seveda še vrsto drugih – je najverjetneje to razlog, da se trajnostna paradigma v slovenskem lovstvu tako močno drži, vztraja in je v celoti aplicirana iz upravljanja z lesom in drevjem na upravljanje z divjadjo in velikimi zvermi.
Prav tu in v tem pa je srž problema in ključni zaplet ter razlog neuspešnega dogovarjanja in upravljanja z velikimi zvermi! Pa tudi z ostalo divjadjo! Kar tudi lovci, zlasti ob odstrelih jelenjadi že zelo dobro čutijo! A morda še ne vidijo povsem jasno in v 3D celotne slike! Vsakemu, ne le lovcu ampak tudi laiku, je namreč jasno, da so prostoživeče živali vendarle bolj kot drevje, ki ga zasadiš ali se zaseje samo in raste zmeraj na istem mestu, podvržene dodatnim »biodinamičnim« spremenljivkam v okolju, zato so seveda rigidni principi »trajnostne rabe naravnih virov« zanje v resnici nesprejemljivi! Med drugimi je prav zato tudi matematični model ocenjevanja velikosti populacije rjavega medveda, njen rigidni trajnostni kontekst, koncept, izhodišče in cilj, pri katerem vztraja prof. dr. Klemen Jerina, predstojnik katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti, tako zelo vprašljiv!
Foto: Vlado Jehart
Poleg tega je pojem trajnostne rabe naravnih virov, ob vsej konceptualni in razvojni vprašljivosti, v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji in še kje dodatno kompromitiran, saj ga je povsem prevzela najbolj brezskrupulozna politika eko in vseh drugih biznisov, se vanj spretno odela in ga tako v mnogočem trajnostno spremenila v enega od stebrov zelenih prevar, ki so ekološke toliko, kolikor koristi, uporabnosti, profita in ekstra profita v obliki različnih javnih bonitet, državnih subvencij in prisesanosti na javni domači in evropski davkoplačevalski denar, prinašajo svojim akterjem; in ga torej spremenila v, kot je že pred devetimi leti rekel prof. dr. Janez Marušič, »gojišče korupcije«.
Več: GANLJIVA PREPLAŠENOST EVROPSKIH IN SLOVENSKIH LOVCEV, AnaAsicSic! Publicistika s pogledom. 26. aprila 2020. https://anaasicsic.com/2020/04/26/ganljiva-preplasenost-evropskih-in-slovenskih-lovcev/
