Odločitev Ustavnega sodišča, ki je 9. aprila 2020 zaradi ustavne neskladnosti in posega v načelo delitve oblasti, razveljavilo lanski kontroverzni interventni zakon za odstrel medvedov in volkov, seveda samodejno črta letošnjo ponovitev zgodbe z interventnim zakonom, na čemer je sicer interesno politična skupina, ki ji pripada pobudnik akcije državni svetnik Branko Tomažič, ob nedavni podpori nove ministrske garniture na ministrstvu za okolje in prostor, že vse od začetka letošnjega februarja zelo resno in zagnano delala. Ob tej novo nastali situaciji predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Lado Bradač, v imenu Lovske zveze in za javnost na kratko izpostavlja in poudarja nekaj pričakovanj, med njimi, da bo država znižala načrtovani odstrel jelenjadi, predvsem košut; in da se bo uveljavil kodeks strokovnega upravljanja prostoživečih živali v Sloveniji.

Foto: Janez Papež

Izjava: mag. Lado Bradač, predsednik LZS

Foto: Janez Papež

Lovska zveza Slovenije glede na odločitev Ustavnega sodišča pričakuje, da bo ministrstvo za okolje in prostor na podlagi ugotovitev strokovne skupine čimprej dolgoročno uredilo upravljanje s populacijami zavarovanih vrst.

V Sloveniji je upravljanje s populacijami zavarovanih vrst, predvsem zveri, in nekaterih vrst divjadi, npr. jelenjadi, zadnje čase zgolj in predvsem predmet politike in političnih strasti. Lovska zveza Slovenije si želi, da bi se upravljanje vrnilo v roke stroke. Dejstvo pa je, da se ob vseh zaščitnih ukrepih ne bomo mogli izogniti aktivnemu upravljanju tudi pri zvereh, kar v praksi predstavlja tudi odstrel.

Trenutno je odvzem zveri mogoč na podlagi izrednih odločb ministrstva za okolje in prostor, kar v praksi redno poteka. Cilj je seveda uravnovešenje populacije na nosilno kapaciteto kompleksnega, naravnega in družbenega, okolja. Ali če povem bolj enostavno, letos bo za odstrel potrebno načrtovati kakšno košuto manj, da bodo zveri imele dovolj hrane in je ne bodo iskale s plenjenjem ovac pa tudi goveda in konjev na pašnikih.

S tem ne želim poenostavljati, ker gre za kompleksne stvari in je za dolgoročno preživetje medveda in volka nujno potrebno doseči visoko raven sobivanja lokalnega prebivalstva, npr. takšno, kot smo jo dosegli pri risu.

Foto: Janez Papež

Žal lovci nimamo pomembnega vpliva na te odločitve in lahko le pričakujemo, da bomo vrnili oziroma uveljavili kodeks strokovnega upravljanja s populacijami prostoživečih živali v Sloveniji.

Kaj s tem mislim?

Slovenija je vrsto let predstavljala vzor zglednega upravljanja z velikimi zvermi za številne evropske države. Toleranca do zveri, tako državnih oblasti kot ljudi, je bila tradicionalno izjemno visoka. Uspeli smo ponovno naseliti risa, ki je bil v 19. stoletju iztrebljen. Imeli smo sistem upravljanja z velikimi zvermi, tako z vidika monitoringa kot odvzema, ki je bil družbeno in medresorsko usklajen. Zaradi nespametnega oziroma pravnega spodbijanja takšnega upravljanja s strani nekaterih organizacij se je podrl način uspešnega upravljanja, ki je bil dogovorjen v Sloveniji in cenjen v evropskem prostoru.

Vse to družbeno soglasje se je podrlo s pravnim spodbijanjem, kar je pripeljalo do političnih poskusov reševanja in posledično razplamtelo strasti. Vse to nas je še bolj razdelilo. Nenehno se poskuša spreti različne interesne skupine. Lovce pa poskušajo potegniti v eno ali drugo interesno skupino.

Lovci vemo, da rešitve ni v popolni prepovedi odstrela, saj naše naravno okolje ne prenese neskončnega števila velikih zveri. Tudi kmetje vedo, da brez varovalnih ukrepov in zaščite ne gre. Pot je torej, vrnitev na stanje, ki smo ga nekoč že oblikovali oz. uspeli družbeno dogovoriti. Ciljnemu stanju lahko rečemo strokovno upravljanje prostoživečih živali.

Pot do tega vodi preko iskanja kompromisov in konsenza. Ob tem se bomo morali dogovoriti o pravilih oziroma oblikovati kodeks. S tem mislim na kodeks ravnanja z nizom (samo)pravil, ki opisujejo socialne norme, pravila in odgovornosti ter ustrezno delovanje za posameznika, stranko ali organizacijo.

Trenutno smo, žal, tudi po odločitvi Ustavnega sodišča, na začetku iskanja poti do cilja!

Foto: Janez Papež