Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Ljubljana in Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, na seji 9. aprila 2020 odločilo, da se Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus Arctos) in volka (Canis Lupus) iz narave razveljavi! Da spomnimo, 20. junija lani je po intenzivni in bliskoviti interesno politično medijski kampanji in na vladno pobudo Državni zbor sprejel sporni interventni zakon; in lovci so, kljub vsem opozorilom kritične in tudi strokovne javnosti, očitni kršitvi evropske habitatne direktive, kar je pred tem aprila 2019 s sodbo o spornem odloku opozorilo že Upravno sodišče RS ter kljub lastnemu etičnemu kodeksu, čez poletje in jeseni pohiteli s streljanjem medvedov in volkov. Spornemu zakonu so domala v celoti zadostili. Zdaj je zakon v celoti razveljavljen že zaradi neskladja z načelom delitve oblasti!

Foto: Janez Papež

Tekst: Ana Ašič

Foto: Dragan Arrigler, Janez Papež

Ustavno sodišče si je za presojo zakonitosti lanskega spornega zakona vzelo precej časa, zlasti, če se spomnimo, kako so na sodišču takoj potem, ko je bila 5. julija 2019 vložena pobuda za ustavno presojo zakonitosti, hiteli zatrjevati, kako bodo o interventnem zakonu prednostno presojali. Vse poletje in jesen se ni zgodilo nič. Kar je bilo sicer pričakovano, saj je takrat vsa Evropa čakala precedenčno razsodbo Evropskega sodišča v finski zadevi Tapiola vs. Riistakeskus. Takrat so nekatere močne evropske interesne skupine, najbolj seveda lovska, skupaj z nekaterimi vzhodno, centralno in severno evropskimi kmetijskimi interesnimi in političnimi skupinami pričakovali, da bo z razsodbo Evropskega sodišča lov in odstrel postal povsem običajno in legitimno evropsko upravljalsko orodje za počezno uravnavanje strogo zavarovane in ogrožene živalske vrste, to je volka.

A Evropsko sodišče se je oktobra 2019 v svoji sodbi strogo sklicevalo na evropsko habitatno direktivo in strogo varovanje zavarovanih in ogroženih vrst iz aneksa IVa, po kateri se sme osebke zavarovanih ogroženih živalskih vrst, poleg volka seveda tudi medveda, risa in drugih na seznamu, odstreliti le posamezno in samo ob jasnih dokazih, da prav ta konkretni primerek povzroča večkrat ponovljeno škodo ali predstavlja resno grožnjo za življenje in varnost ljudi.

Tudi po tej razsodbi se v Sloveniji še zmeraj ni vso jesen in zimo zgodilo nič. Razen seveda intenzivnega streljanja medvedov in volkov, ki so bili do danes, razen morda primerka ali dveh medvedov, v celoti postreljeni, tako, kot je zapovedal sporni interventni zakon, ki je zdaj razveljavljen.

Kot je iz sodbe razvidno, se je pri presoji lanskega interventnega zakona ustavno sodišče zelo natančno poglobilo v vso predloženo pravno materijo in argumente tako nevladne kot vladne strani, pa seveda v vso slovensko in vanjo preneseno evropsko zakonodajo s področja varovanja narave, kjer je seveda, kot je bilo že tisočkrat v teh letih poudarjeno in jasno iz evropskih razsodb, evropska habitatna direktiva zavezujoča in trdna in enotna osnova evropskega pravnega reda na področju varstva narave in okolja.

Foto: Janez Papež

Vsemu omenjenemu je strogo in izčrpno sledilo že slovensko Upravno sodišče v svoji sodbi aprila 2019, kjer je sodnik dr. Boštjan Zalar, izkušeni strokovnjak za evropsko pravo in direktive, navedel vse ključne argumente in pravne podlage, s katerimi je v ponovno obravnavo vrnil vladi RS predhodni odlok za odstrel medvedov in volkov oziroma prilogo, iz katere ni bilo razvidno, da gre za odstrel konkretnih primerkov, ki prav na določenem kraju delajo konkretno škodo in konkretno ogrožajo življenja in varnost ljudi; in torej tako odlok kot priloga nista bila skladna z evropsko habitatno direktivo.

Ustavno sodišče je pri svoji presoji v bistvu pritrdilo pravilnosti razsodbe Upravnega sodišča. Obenem pa v več odstavkih opozorilo na nesprejemljiv poseg, ki si ga je po mnenju Ustavnega sodišča z Zakonom o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus Arctos) in volka (Canis Lupus) dovolila zakonodajna veja v sodno vejo oblasti.

»Načelo delitve oblasti ima dve pomembni prvini – ločitev posameznih funkcij oblasti ter obstoj zavor in ravnovesij med njimi. S tem, ko Upravno sodišče odloča o Zakonitosti posamičnih aktov, s katerimi (med drugim) organi izvršilne oblasti odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih, nadzoruje skladnost razlag zakonov in drugih predpisov, ki jih ti organi sprejmejo pri odločanju o vsakem posamičnem primeru – nadzoruje torej zakonitost delovanja izvršilne oblasti,« je Ustavno sodišče zapisalo v sodbi. In nadaljevalo: »Vendar pa načelo delitve oblasti zahteva tudi, da posamezna veja oblasti ne sme prevzemati pristojnosti drugih vej oblasti, niti ne sme nedopustno posegati v izvrševanje njunih tipičnih funkcij. Temeljna razmerja med posameznimi vejami oblasti so namreč že ustavno določena. Zato zakonodajna oblast ne sme prevzemati funkcij, ki so tipično izvršilne narave, prav tako pa ne sme preprečevati sodni veji oblasti izvrševanja pristojnosti, ki so ji lastne oziroma zaupane z Ustavo.«

Foto: Dragan Arrigler

Ustavno sodišče je razsodbo odločno zaključilo in poudarilo: »Zakonodajalec je tako z uveljavitvijo ZIOMVN v bistvenem uveljavil konkretni posamični akt, z njim nedopustno prevzel tipično funkcijo izvršilne oblasti in posegel v pristojnost sodne veje oblasti. Zato je izpodbijani zakon v neskladju z načelom delitve oblasti iz drugega stavka drugega odstavka 3. člena Ustave. Ustavno sodišče ga je razveljavilo. Posledično je uveljavitev ZIOMVN preprečila, da bi sodna oblast z izvrševanjem svojih tipičnih funkcij v državnem sistemu delitve oblasti, kot ga uveljavlja Ustava, pobudnikoma zagotovila pravno varstvo, ki je predvideno s tretjim odstavkom 9. člena Aarhuške konvencije na način, kot ga v notranjem pravnem redu zahteva prvi odstavek 157. člena Ustave.«