V naravi in zlasti pri divjadi, kamor sodijo tudi zveri, vlada pri nas v zadnjem času pravi kaos. Vsak se spozna na vse! Hkrati pa iz podzavesti čutiš vpliv Rdeče kapice, kjer je volk požrl babico. Vendar je v naši državi zelo pereč tudi odstrel gamsov! »Plan« zahteva odstrel okoli dvajset odstotkov mladičev! Pri nekaj mesečnem mladiču sploh ne veš, kaj streljaš! Ne moreš oceniti ne telesne ne trofejne lastnosti!

Foto: Vlado Jehart

Odziv: Peter Boškin, dipl. inž. gr.
Foto: Vlado Jehart

Težko sodim o številčnosti medveda, volka in risa. Lahko povem le to, da so te živali izredno previdne in se človeku izognejo, ali vsaj ne pokažejo.

Sem lovec in veliko hodim po gozdovih in planinah pri nas in tudi drugod. Vendar sem imel le dvakrat to srečo, da sem v vsem tem času videl medveda. Enkrat davno na Dolenjskem v okolici Frate, drugič na Kosovu, kjer sem kot gradbeni inženir vodil različne projekte in sem bil nekaj let tudi član Lovskega društva Dečane, tako da sem dobro spoznal Prokletije od Džeravice do prelaza Čakor. Volkove sem le slišal, ne da bi jih videl. Risa pa sem videl enkrat na Jelovici, ob cesti proti Sorški planini.

Glede odstrela, da se sliši manj krvavo, odvzema iz narave, imam svoje mnenje. Odkar določajo odstrel na zavodu za gozdove, je zelo visok. Posledice se opažajo pri nizki številčnosti srnjadi, jelenjadi in po nekaterih regijah tudi pri divjem prašiču.

Foto: Vlado Jehart

Najbolj me moti odstrel gamsov, predvsem sestava po starosti in spolnem razmerju. “Plan” zahteva odstrel okoli dvajsetih odstotkov mladičev! Pri nekaj mesečnem mladiču sploh ne veš, kaj streljaš! Ne moreš oceniti ne telesne ne trofejne lastnosti. To lahko vidiš nekako šele pri starosti dveh let ali kasneje. Preživetje kozličev prepustimo naravi! V gorah je smrtnost mladičev visoka zaradi orla, plazov, šakala, neugodnih zim, v zadnjem času tudi volka.

Odstrel “strokovno” določajo strokovnjaki, ki so se z gamsom spoznali med študijem v šolskih klopeh. Pravih “gamsarjev” je danes bore malo. Zato, da poznaš gamsa kot socialno divjad, ki živi v organiziranem tropu, ni dovolj nekajkrat spremljati lokalnega lovca v gore. Za to so potrebna leta opazovanj v vseh letnih časih.

Foto: Vlado Jehart

Pred leti je v našem visokogorju med gamsi pustošila bolezen, garjavost in tudi kužna slepota Za tem se, vsaj pri nas, številčnost ni bistveno popravila. Predvsem zaradi pretiranega odstrela. Gams živi v skromnih pogojih nad gozdno mejo, kjer ne povzroča prav nobene škode! Z njim pa ravnamo zelo kruto! Zanimivo, visoko v planinah smo zaščitili planiko, encijan, narciso. Gamsa pa očitno ni nikomur mar!