Manipulacije, ki se jih z zahtevanim eno tretjinskim odstrelom celotne populacije rjavega medveda pri nas gredo Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod za gozdove RS in Kmetijsko gozdarska zbornica z gromovniško podporo Sindikata kmetov Slovenije, peljejo slovensko vlado in Slovenijo na zelo tanek led!

Tekst: Ana Ašič

Foto: Željko Stipeć, lovac.info.hr, gothounts.com, dianahunting.com, romaniahuntingoutfitters.com

28. april 2019

»Tudi če dobi zeleno luč pod krinko škode ali nevarnosti, ki da jo zveri povzročajo, je komercialni trofejni lov velikih zveri v Evropski uniji po Direktivi o habitatih v resnici nezakonit! S pretvezo škode se le izrablja tista določila Direktive, ki le za izredne primere dovoljujejo izjemen in omejen odstrel najbolj problematičnih živali!« poudarja dr. Cristiana Pasca Palmer, sedanja izvršna sekretarka Konvencije za biološko diverziteto pri Združenih narodih s sedežem v Montrealu.

Pasca Palmerjeva je bila leta 2016 in 2017 romunska ministrica za okolje in vode. Ona je bila tista, ki je v Romuniji leta 2016 ustavila in prepovedala odstrel in trofejni lov na medveda, volka in risa.

V Romuniji se je trofejni lov v karpatskih gozdnih prostranstvih v zadnjih 25 letih razvil v izjemno donosen, več deset milijonski mednarodni posel, zaradi česar so prepovedi lova na velike zveri sledili izjemno močni pritiski lovsko vpletenih interesnih skupin. Te so v svoje kampanje zelo spretno in perfidno vključile gromovniške, pretežno madžarsko mešane kmečke lobije, ki z agresivno gonjo, v kateri ne izbirajo sredstev, potencirajo pritiske do skrajnosti.

Prav pri teh izvirih se trenutno napajajo tudi slovenske interesne skupine, ki vse bolj viharno, brezkompromisno in res že krepko onstran vsake meje, ne le dobrega okusa, ampak tudi razsodnosti in zdravega razuma, manipulirajo javno mnenje, strašijo na vse strani z zvermi, grozijo vladi in sodišču ter z načrtovano medijsko gonjo ustvarjajo izredne razmere in začarani krog zmeraj novih laži, pritiskov in manipulacij!

Žal, bo na koncu, tako kot zmeraj, revolucija požrla svoje lastne otroke! In tisti, ki so zdaj najbolj glasni, najbolj uslužni in v prvih vrstah, bodo prej ko slej ostali praznih rok; razočarani, ogoljufani in izrabljeni se bodo bili po glavi in zaman tožili ter obžalovali, da so jih potegnili v ta »krvavi ples«.

Zakaj človek z lepo in uspešno brkinsko turistično kmetijo, ki naj bi bila celo ekološka, sodeluje v tako umazani igri? Bo to pripeljalo več gostov na njegovo kmetijo? Bodo ljudje zdaj množično drli na počitnice k nekomu, ki v nasprotju z vsemi sanitarnimi predpisi, vlači okoli trupla čudno pokončanih živali? Je to morda kakšen nov prijem Kmetijsko gozdarske zbornice za promocijo in trženje ekoloških kmetij? Ali pa se odgovori na vsa ta vprašanja morda skrivajo v jelenjih rogovjih, ki krasijo jedilnico te turistične kmetije?

Kakšno nepopravljivo škodo sebi in slovenskim kmetom delajo nekateri ljudje z institucij, ki bi morale v vsakem trenutku narediti vse za kar najbolj pozitivno javno podobo slovenskega kmetijstva in kmetstva!

Koliko so pripravljeni zakockati za nekaj špekulativnih dobitkov, ki v resnici bodo ali pa, mnogo verjetneje, ne bodo! Ob mnogih res hudih problemih slovenskega kmetijstva, se zbornica in sindikat ukvarjata z linčem medvedov! Je to norost ali pa res popolna pokvarjenost in neustavljiva pohlepnost? Kje se bodo ustavili? Kaj vse bodo v tem podivjanem stampedu poteptali pod seboj? Ali z njihovimi besedami: kaj se bo moralo zgoditi, da bodo oni in mediji, ki jim pri manipuliranju javnega mnenja tako vdano služijo, dojeli, da se tukaj dejansko igrajo, ne le z resnico in z življenji ter obstojem zavarovane ogrožene vrste, ampak nenazadnje tudi z ugledom in premoženjem vseh nas!? Ko bodo spet prišle milijonske globe za kršitve evropskega pravnega reda in direktiv, se bodo ti gromovniki poskrili v najtemnejše kote in za hrbte vseh drugih, ceno za njihovo brezkompromisno gonjo pa bomo nazadnje morali poravnati mi vsi.

V tem smislu je zdaj res prišel čas, ko se bosta nad vsem tem dogajanjem morala resno zamisliti tudi slovenski predsednik vlade in njegov okoljski minister. Zlasti za slednjega bi bilo zelo dobro, da čimprej na vseh ravneh ministrstva z natančnim drobnogledom preveri delo prav vseh uslužbencev, ki so vpleteni v problematiko velikih zveri! Čimprej jim bo moral tudi zelo jasno povedati in jih vse do zadnjega spomniti, da so v udobni in dobro plačani državni službi Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije in ne na izpostavah in izvršnih odborih posameznih interesnih skupin in lobijev! Ali pa?!?

Rjavi medved je v naši državi strogo zavarovana vrsta, ki je ni dovoljeno vznemirjati, poškodovati, ubiti ali ji kako drugače škoditi, prav tako pa je ni dovoljeno posedovati, prodajati ali kakor koli trgovati z njo.

V vsej Evropski uniji je močno varovan z Direktivo o habitatih, po kateri rjavega medveda, risa in volka ni dovoljeno loviti. Tudi sicer je rjavi medved po svetu strogo zavarovan in je na rdečem seznamu ogroženih vrst.

Varujeta pa ga tudi Washingtonska konvencija (CITES) o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter Bernska konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov. Obe je Slovenija ratificirala leta 1999.

Tako Direktiva o habitatih kot tudi Bernska konvencija res le izjemoma in pod izredno strogimi pogoji dovoljujeta posege v zavarovane vrste prostoživečih ogroženih živali.

Da Slovenija lahko odstreljuje medvede in trguje z njimi, ji Bernska in posredno tudi Washingtonska konvencija nalagata pripravo strategije upravljanja z velikimi zvermi in akcijski načrt. Oba dokumenta jo zavezujeta k vsakoletni pripravi strokovnega mnenja, ki mora dokazati, da je odstrel uporabljen le v skrajni sili, ko so bila vsa druga sredstva in možnosti izčrpane!

In prav to, ta priloga, je tisto, zaradi česar je upravno sodišče aktualni odlok o odstrelu medvedov, vrnilo vladi v ponovno preveritev! V strokovnem mnenju pač ni (in tudi ne more biti vnaprej za 200 medvedov!) izkazana nujnost in neizogibnost odstrela, pred katerim so bila predhodno izčrpana že vsa druga sredstva in možnosti!

Kot je videti, je Upravno sodišče RS ta trenutek res edino v vsem slovenskem državnem in medijskem kolesju, ki se zaveda resnosti situacije in posledic prekršitve okoljske Direktive o habitatih, ki bi jih te imele tako za naše habitatno bogastvo, naravno dediščino in obstoj ogrožene vrste, kot tudi za slovenske davkoplačevalce in državo.

Tako kot se je leta 2016 tega dobro zavedala romunska okoljska ministrica dr. Cristiana Pasca Palmer, ko je odstrel ustavila in ob tem odločno dejala: »Kako lahko kdo vnaprej določa, koliko živali bo delalo škodo? In kako ve, da jih bo delalo škodo prav toliko? In še, kako ve, katere živali jo bodo delale? Direktiva o habitatih je jasna: odstrel je dovoljen le za res problematične živali, ki ob vseh ustreznih zaščitnih ukrepih večkrat ponovijo agresivno vedenje. S prepovedjo odstrela in trofejnega lova smo samo postavili stvari spet na svoje mesto, tako kot so izvirno zastavljene, in kot jih Direktiva o habitatih dejansko zahteva!«

Ob vsem tem je potrebno spomniti, da je slovensko sprenevedanje in utemeljevanje odstrela s preštevilčnostjo medvedje populacije res do konca cinično in pokvarjeno ne le zato, ker je Zavod za gozdove, ki daje predlog za višino odstrela in pripravlja strokovno mnenje, obenem tisti, ki kot upravitelj lovišč s posebnim namenom, kjer je odstreljenih največ medvedov, tudi največ zasluži in je torej tu v očitnem konfliktu interesov; ampak tudi zato, ker prav vsi vpleteni akterji zelo dobro vedo za največji greh slovenskega upravljanja z rjavim medvedom: to je vsakodnevno prekomerno krmljenje medvedov na posebnih krmiščih pripravljenih zanje ter v enaki meri na krmiščih za divje prašiče in jelene!

Slovenski gozdovi so v resnici vzrejališča medvedov! Zelo preprosto povedano, medvede redimo zato, da jih streljamo in z njimi trgujemo! Ker pa je vse to po slovenski in evropski zakonodaji ter mednarodnih konvencijah za zavarovane prostoživeče ogrožene vrste nesprejemljivo in strogo prepovedano, moramo imeti za »izjemo« pri odvzemu medvedov iz narave ter trgovanju z medvedjimi lovskimi doživetji, trofejami in mesom, strokovno mnenje, ki takšno ravnanje opraviči; ter vladni odlok, ki vse to vsako leto znova pravno pokrije! Takšno upravljanje z zavarovano prostoživečo ogroženo živalsko vrsto je v resnici nedopustno in nesprejemljivo!

Da je mogoče ravnati z rjavim medvedom tudi povsem drugače, nam jasno kaže Slovaška republika. Ta država ima v svojih gozdovih vsaj dvakrat toliko medvedov kot naj bi jih bilo v Sloveniji.

Ko je Slovaška leta 2007 vstopila v Evropsko unijo, so komercialni lov na medveda ukinili, ker to ni bilo več skladno z veljavno evropsko zakonodajo in Direktivo o habitatih. Takrat so sprejeli prvo strategijo upravljanja z rjavim medvedom. Strogo se držijo določil Direktive, zato na leto odstrelijo največ 15 do 18 medvedov. To so predvsem interventni primeri, ko zaradi povoza ali kakšne druge nesreče, medvedu skrajšajo trpljenje.

Veljavna slovaška strategija upravljanja z rjavim medvedom za obdobje 2016 do 2025 se ukvarja predvsem z zaščitnimi ukrepi, ki se jih morajo vsi prebivalci, rejci, čebelarji in naselja na osredjem in robnem območju medveda strogo držati in zanje večinoma sami poskrbeti. Slovaki so že v prvem desetletju odločno zmanjšali krmljenje medveda, ki je bilo, tako kot pri nas, tudi pri njih del utrjene lovske in varstveno upravljalske tradicije. S sedaj veljavno strategijo pa zmanjšujejo in ukinjajo tudi krmljenje medveda na še zadnjem takšnem območju.

Zelo zanimivo je to, da so tudi slovaško strategijo upravljanja z rjavim medvedom pripravili strokovnjaki, biologi, gozdarji, kmetovalci in lovci, v njej pa vendarle ni mogoče prebrati česa takšnega, kot je v osnutku nove slovenske strategije upravljanja z rjavim medvedom, kjer je mirno zapisano, da »intenzivno krmljenje lahko poveča rodnost in posledično potrebo po povečanem odstrelu medvedov ter na dolgi rok pospešuje njihovo delno udomačitev«, zaradi česar so sicer »z vidika dogmatičnega ekološko biološkega pogleda taki vplivi negativni; pragmatično pa je povečan odstrel lahko za nekatere interesne skupine npr. lovce zelo željen in tudi ekonomsko pomemben«! Sic!

Bo treba morda stopiti, ne le k Romunom po rise, ki jih bo zelo verjetno že čez nekaj let doletela medvedja usoda in odstrel, ampak tudi do Slovakov in malo prelistati njihovo strategijo upravljanja z rjavim medvedom!

Da? Ne? Jasno, seveda ne, saj smo vendar na Večni poti zmeraj najboljših!