Danes je spet 22. april. Svetovni Dan Zemlje. Zadnje desetletje lahko ob tem »prazniku planeta« iz leta v leto opazimo in zapišemo vse več hudega. Zlorabe fenomenalno cinične agende, s katero so, potem ko so jo poimenovali »zeleni prehod«, uspešno ubili dve muhi na mah: perfidno so zmanipulirali, aktivirali in mobilizirali javno in »politično« mnenje z navidezno skrbjo za »zeleno«, s sejanjem strahu in paničnim alarmizmom na eni strani; na drugi strani pa s tem pretiravanjem očrnili, osramotili, kompromitirali in osovražili vsa resnična, trezna, razsodna in uravnotežena prizadevanja za varovanje in ohranjanje narave, okolja in življenjskega prostora ljudi, vse flore, favne in vsega živega in neživega sveta ter harmonične simbioze, ki edina zares omogoča življenje na planetu Zemlja; te zlorabe, torej, so se namnožile do norih razsežnosti ter se s pomočjo interesno kapitalsko politično medijskih kampanj, temelječih na svojevrstnem »ekosocialnem« inženiringu in na tehnikah nevrolingvističnega programiranja množic, z maligno zahrbtnostjo razširile v vse »prostore« in dimenzije življenja, družbenega, političnega, finančnega, kulturnega in interesnega odločanja, ki, z usihanjem moči demokratičnih in pravnih varovalk ter z brezzobimi antikorupcijskimi institucijami iz dneva v dan s svojo hobotnično povezanostjo in posledično totalitarnim interesno politično medijskim miljejem, vse bolj stiskajo nemočne in brezpravne državljane in državljanke, nam jemljejo najbolj osnovne človeške in ustavne pravice do čiste pitne vode, čistega zraka in zdravega in mirnega bivalnega okolja ter netijo nove in nove krvave konfrontacije in spopade; in to prav povsod: od najbolj eminentnih prestolnic in urbanih središč do najbolj odmaknjenih lokalnih skupnosti in krajev sveta ter poslednjih oaz neokrnjene narave! Več…
Tag: Zeleni prehod
»VSE SO PREŽIVELI. TAKŠNEGA »ZELENEGA« PREHODA, OD VSE PRESITOSTI, DEKADENCE IN IZOBILJA ZBLOJENEGA EVROPSKEGA, NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA DIVJEGA ZAHODA PA NE BODO!«
»Pet let kasneje jih podirajo, te gozdove, betonirajo jih in vklenjajo travnike v ceste, da bodo na tej rodovitni zemlji, namesto živih dreves rasli gigantski armirano betonski vetrni monstrumi s tonami strupenih olj in fiberglasa! Nikoli več ne bo tu dolgega, toplega in mirnega poletja; nikoli več ne bodo ti gozdovi drhteli »v strastni pesmi o življenju«. Stoletja, tisočletja, deset tisočletja vsega hudega so ljudje, ti kraji, vse, kar živi in raste v teh gozdovih in na teh travnikih preživeli; in bujno je vse zelenelo sredi največjih stisk in pomanjkanj, sredi vojnih viher in revolucionarnih klanj. Vse so preživeli. Takšnega »zelenega« prehoda, od vse presitosti, dekadence in izobilja zblojenega evropskega, nemškega in slovenskega divjega Zahoda pa ne bodo.« Več…
TUDI MAJHNO ZLO JE KAL VELIKEGA TRPLJENJA! ALI, KAKO SO SE SLOVENIJE NA MNOGIH RAVNEH, OD DRŽAVNE DO LOKALNIH, PERFIDNO POLASTILE V »VISOKE« AGENDE KAMUFLIRANE POLITKRIMINALNE ZDRUŽBE IN JE ZATO LOGIČNA POSLEDICA IN NAJVEČJA TRAGIKA TEH KRAJEV, DA NI TU NITI ENE POLITIČNE STRANKE, GIBANJA IN SPLOH POLITIČNEGA AKTERJA, KI BI MU BILO ZARES IN ISKRENO MAR ZA SLOVENSKO NARAVO, OKOLJE, PROSTOR IN LJUDI!
»Ljudje bodo ta dan seveda spet v dobri veri izbirali »manjše« zlo in se potem spet »post festum« in, ko bo že za vse prepozno, tolkli po glavi in soočili z neizpodbitno resnico, da zlo, naj je manjše ali večje, v svojem bistvu ostaja zlo; in torej kal, iz katere nikoli ne zraste nič drugega kot trpljenje. Tako da lahko vsem, ki tako zelo »pogrešajo« moje stališče pred prihajajočo nedeljo, naj gre za evro volitve ali vse štiri referendume, rečem le to, da najverjetneje nič od tega letos ne bo prineslo drugega kot novo zlo in novo trpljenje, kot je to zmeraj, ko postane resnica žrtev »zarolane« neresnice; ko postane resnica ujetnica vabljivega, a v bistvu strahotnega in smrtnega vrtinca, iz katerega se eni nikakor nočejo, drugi pa ne morejo več rešiti; in potem imamo to, pred čimer stojimo danes: karkoli bo v Sloveniji in Evropi zmagalo, bo prej ko slej na en ali drug način slabo! Za naravo. Za okolje. Za prostor. Za ljudi. Za mir. Za življenje. In na koncu za vse.« Več…
»VETRNICE IMAŠ V ROKAH, V SONCU NA KONGRESCU SE PLASTIČNE BLESTIJO, DA SE KMALU V KUMROVEM »SRŠENJEM« GNEZDU V DENAR IN FIBERGLAS IZPREMENIJO!?!« ZAMAN! ZAMAN! PA NAJ »MEDIJSKI« IN DRUGI VSI »PODNEBNI« PLAČANCI ŠE TAKO KIMAVO PISATI HITIJO! ŠE DOBRO, DA VSE TO BILO JE PRED HIŠO ZA »ILUZIJO«!
»Kdor pa je od blizu ali daleč videl prizor izpred dveh dni, ko je izdatna ekipa Ministrstva za okolje, podnebje in energijo sredi delovnega dne s pastelnimi plastičnimi otroškimi vetrnicami v rokah capljala po ljubljanskem Kongresnem trgu pod pretvezo srečanja z novinarji ob »dnevu varčevanja z energijo« in začetku kampanje »Moč vetra, sonca, vode in lesa. Za vse nas.«, ter se za lastni Facebook profil »slikavala« z Ljubljanskim gradom v ozadju – bo nanj morda postavila vetrnice? cel vetrni park!? – prav tako pa tudi točno tam, kamor oni in vsa ta kampanja v resnici sodi, to je pred Hišo Iluzij!; no, kdor je pa to videl, se verjetno strinja, da se gotovo najbolj upravičeno vsem v dno duše lahko smili minister Bojan Kumer, ki so ga celo dali sedeti v sredino na »vetrnični kandelaber« in je v tistem nerodnem položaju vrtel po rokah nesrečno vetrnico ter zelo očitno kazal, da sploh ne ve, kaj bi z njo; in sploh je bilo videti, kot da mu ni čisto jasno, ne zakaj je tam, za kaj v resnici gre, najmanj pa, kaj v resnici govori.« Več…