»NEMUDOMA USTAVITE VSE POSTOPKE UMEŠČANJA VETRNIH ELEKTRARN V OBČINI DIVAČA, SAJ JE VSAKA NADALJNJA AKTIVNOST NEDOPUSTNO ZAPRAVLJANJE DAVKOPLAČEVALSKEGA DENARJA!«

»Z okoljsko zakonodajo naj bi se izvajalo načelo: onesnaževalec plača. V sektorju vetrne energije pa je povsem nasprotno! Tu je onesnaževalec plačan, da uniči naravo in okolje! Dejstvo je, da odpor do vetrnic in do vetrne energije ni več lokalni pojav, ampak je tudi v Sloveniji prerasel v nacionalni pojav! Izkoriščanje vetrne energije je danes v Sloveniji v popolnem nasprotju z varovanjem posameznikove lastnine, pravno varnostjo in ustavno varovanimi pravicami! Vse to je kratek in jedrnat odgovor, zakaj lokalne skupnosti nasprotujejo vetrnim elektrarnam!« Več…

LETOS SO SVETOVNI INŽENIRJI GOVORILI O INOVACIJAH ZA ODPORNEJŠI SVET, SLOVENSKI INŽENIRJI PA Z DEKLARACIJO OPOZARJAJO NA NEVARNO TLEČO »ŽERJAVICO« POMANJKLJIVE POŽARNE VARNOSTI V SLOVENIJI!

V Sloveniji vsako leto nastane od 4.000 do 5.000 požarov. V njih v povprečju umre 10 ljudi, 200 do 350 ljudi je poškodovanih. Število požarov v Sloveniji in svetu letno počasi narašča; ocenjuje se, da zaradi vedno večje količine uporabljenih plastičnih materialov. Nekaj manj kot 50 odstotkov požarov nastane v industrijskih objektih, skoraj 60 odstotkov v domačem okolju, to je v okolju, ki za odziv in ravnanje ob požaru ni dovolj vešče in ne usposobljeno. V domačem okolju je posledično tudi največ »požarnih« smrtnih žrtev. Kar 70 odstotkov smrti zaradi požarov se zgodi prav tu, doma, kjer največ, 25 odstotkov smrti zaradi požarov nastopi med 20. in 6. uro zjutraj. Zato so tehnične rešitve za varstvo ljudi, okolja, premoženja in proizvodnje pred požarom tako pomembne! Kljub temu več kot 75 odstotkov objektov v Sloveniji nima javljalnikov požarov! Več…

»VETRNE ELEKTRARNE NIKAKOR NE MOREJO BITI EKO, GEO IN BIO PRIJAZNA ENERGIJA, ČE JE UMEŠČENA V OHRANJENI NARAVI! NEVZDRŽNA JE NENASITNOST DRUŽBE, KI ZAHTEVA VEDNO VEČ ENERGIJE NA RAČUN NARAVE! NESPREJEMLJIVA JE DEGRADACIJA EDINSTVENE KULTURNE IN SVETOVNE NARAVNE DEDIŠČINE!«

»Vetrne elektrarne bi številčno stanje vrst, pomembnih za Slovenijo in Evropo, na območju migracij še dodatno poslabšale, zaradi uničujočega vpliva na leteče živali, potencialno spremenjenega vodnega podzemnega režima za jamske živali ter kumulativnega učinka negativnih dejavnikov že obstoječe infrastrukture na ostale migratorne vrste in vrste z velikimi areali, kot sta medved in volk. Hkrati pa bi degradirale ohranjeno naravo tega območja, saj postavitev vetrnic kot tudi infrastrukture, ki je za to potrebna, predstavlja najbolj grob poseg v naravo in iz narave naredi puščavo ali, če hočete, industrijsko cono. Tudi vedute na kulturno krajino edine slovenske naravne svetovne dediščine pod okriljem UNESCO bi bile »pokvarjene«, hkrati pa bi lahko bil ogrožen vodni režim Ramsarske lokalitete. Zato javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija ne podpira umeščanja vetrnih elektrarn v ta prostor v nobenem pogledu,« so zapisali v Regijskem parku Škocjanske jame v pripombah na državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki je razgrnjen v občini Divača do konca februarja. Več…

MURA, DRAVA IN DONAVA OD DANES »EVROPSKA AMAZONKA«

Danes, 15. septembra 2021, bo UNESCO na srečanju v nigerijski Abuji razglasil prvi 5-državni biosferni rezervat na svetu, ki se razteza preko Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije. Območje, veliko 930.000 hektarjev in 700 kilometrov rečnega toka Mure, Drave in Donave, bo tako postalo največje zaščiteno rečno območje v Evropi. Aktivnosti pri vzpostavitvi 5-državnega UNESCO-vega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava so se uradno pričele leta 2011, ko so okoljski ministri vseh petih držav podpisali deklaracijo o vzpostavitvi čezmejnega biosfernega rezervata. Hrvaška in Madžarska sta leta 2012 zaščitili svojo rečno pokrajino, sledile so Srbija (2017), Slovenija (2018) in Avstrija (2019). Skupna nominacija, ki je bila uradno poslana aprila 2020, je štiri dele sestavljanke povezala v eno samo zaščiteno območje. Strogo zaščiteno jedro in varovalni pas, ki ga sestavlja 13 večjih posameznih zaščitenih območij znaša 280.000 hektarjev. Obkroža ga 650.000 hektarjev prehodne cone. Več…