»Območij z vsemi tremi mednarodnimi designacijami je v svetu izredno malo, zgolj 25, kar predstavlja dodaten razlog za skrb in ohranjanje. Seveda designacije niso same sebi namen, ampak je njihovo spoštovanje civilizacijska dobrina in obveznost. Podpisane mednarodne konvencije s strani Republike Slovenije, ki ščitijo ali, če hočete, dajejo svoj pečat – logotip, obveze in omejitve – omenjenim designacijam, so obveza države oziroma vseh državljanov, da z njimi ravnamo preudarno, trajnostno in vzdržno, tako da bodo na voljo tudi za prihodnje rodove. Torej gre za mednarodno podpisano zavezo, sporazum in prevzem odgovornosti, za zaščito in ohranjanje mednarodno pomembnega prostora, narave, posebnosti in dejavnosti, ki so z naravo povezane. Zato je z vidika degradacije krajine in narave toliko bolj sporen takšen poseg z vetrnimi elektrarnami na vplivno območje parka, ki je po UNESCO-vih merilih svetovna naravna dediščina, pomembna za celotno svetovno javnost!« Več…
Tag: Tomaž Zorman
»ŽAL NI MOGOČE IMETI OBOJEGA, NARAVE IN VETRNIH ELEKTRARN! PO POSTAVITVI VETRNIH GIGANTOV NI VEČ POTI NAZAJ! OBMOČJE VETRNIH ELEKTRARN POSTANE HRUPNA INDUSTRIJSKA CONA, KI UNIČUJE NARAVO IN VPLIVA NEGATIVNO NA ZDRAVJE IN POČUTJE LJUDI!«
»Če morajo v nekaterih evropskih državah parke ustanavljati tako, da v degradiranih območjih spet umetno vzpostavljajo naravne razmere, kot so to primeri v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, nam v Sloveniji tega ni treba početi. Dovolj bi bilo, da bi na državni ali občinski ravni zaščitili razmeroma neokrnjene predele narave in izdelali mehanizme za sonaravni razvoj. Vetrne elektrarne nikakor ne morejo biti nadomestilo za elektriko, ki jo sicer proizvedemo v termo ali nuklearnih elektrarnah, niti niso kakšna eko in bio prijazna energija, če je umeščena v ohranjeni naravi: v vplivnem območju naravnega parka, na območju Nature 2000 ali na območju Unescovega programa »Človek in biosfera«. Namesto tam, če že kje, bi morala biti postavljena v že degradiranih območjih, kot so npr. industrijske cone, kjer so hkrati tudi največji porabniki energije. Seveda je vprašanje modernega pogleda na svet, globalno vprašanje vzdržnosti nenasitne družbe, ki zahteva vsak dan več energije. Tak način življenja trajnostno ne zdrži in ni mogoč. Z energijo bo potrebno varčevati, jo modro porabljati in drugače pridobivati, ne le na račun narave,« poudarja Tomaž Zorman, naravovarstveni nadzornik ter naravovarstvenik službeno in zasebno. Danes objavljamo prvi, uvodni del razmišljanja o naravovarstvenih in okoljskih dimenzijah ter delikatnosti in nesprejemljivosti umeščanja vetrnih elektrarn na območja slovenskega Krasa, na kar je Tomaž Zorman tudi na našem spletnem portalu opozarjal že leta 2021 v kontekstu razprav o Državnih prostorskih načrtih na Senožeškem, kjer domačinom vsiljuje vetrnice isti investitor kot pri trenutno najbolj aktualnem poskusu vetrnega polja nad Ilirsko Bistrico, kjer so se lokalni prebivalci temu odmevno uprli. Več…
ALI SE RES KAJ »ČUDNEGA« SKRIVA ZA »LAHKOTNIM« HORUK POSEKOM 205 DREVES NA POBOČJIH GRAJSKEGA GRIČA V LJUBLJANI!? KDAJ SPLOH TO BO!? KJE JE »PREVIDNOSTNO NAČELO«!? IN, ALI ŽUPAN SPLOH VE ZA VSE, KAR JE MORDA TU V IGRI!?
»Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je bil povabljen k sodelovanju v Komisiji za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov – Grajski grič. Vabilo smo sprejeli v upanju, da bo širša skupina strokovnjakov prišla do ustreznejših rešitev od tistih, ki so za investitorja najlažje, najhitrejše in najcenejše. Na začetku je kazalo dobro, saj smo se člani komisije dogovorili, da se zaradi simbolnega in dejanskega vsestranskega pomena Grajskega griča za Ljubljano in njene prebivalce in na podlagi strokovnega mnenja Biotehniške fakultete in geološkega poročila, odstranjevanje oslabelih in nevarnih dreves izvede postopoma v daljšem časovnem obdobju ob stalnem spremljanju stanja na terenu. Večina članov komisije se je strinjala, da je pred začetkom del nujna ustrezna komunikacija z javnostmi, ki mora vsebovati bistveno več od zgolj obvestila o izvedbi sečnje. V prvi fazi naj bi najprej izvedli sečnjo na območju manjšega tveganja v coni C in odstranili le 17 močno oslabelih in nevarnih dreves. Kasneje so bile sprejete drugačne odločitve, pri katerih ZRSVN ni sodeloval in v zvezi s tem ni podpisal nobenega dokumenta,« so na vprašanje zaskrbljenih prebivalcev Stare Ljubljane, ali je Zavod RS za varstvo narave sodeloval v zgoraj omenjeni Komisiji in se dogovoril o natančni količini in odstranitvi nevarnih dreves na tem delu Grajskega griča, odgovorili na Zavodu RS za varstvo narave. Kot je bilo prvotno rečeno, naj bi še pred prvo adventno nedeljo, v dobrem tednu, torej, začele peti žage in sekire na ljubljanskem Grajskem griču, nad njim pa z oglušujočim hruščem letati helikopter, ki naj bi posekana drevesa, skupaj kar 205 brestov, lip, gabrov, javorjev in drugih listavcev v tem urbanem gozdnem sestoju med Študentovsko in Mačjo stezo ter Potjo na Reber, odvažal z zahodnega grajskega pobočja na odlagališče ob vznožju vzhodnega pobočja; ves hrup pa naj bi potihnil šele v začetku marca 2025. Več…
KO JE BISTRIŠKA ARHITEKTKA IZZVALA INVESTITORJA IN PRISOTNE DRŽAVNE URADNIKE, NAJ TAKOJ DVIGNE ROKO TISTI, KI BI ŽIVEL POD VETRNICAMI, SO SAMO NEMO IN STEKLENO GLEDALI V MIZO IN NIHČE NI DVIGNIL ROKE! BISTRČANI SO JASNO DALI VEDETI, NE JE NE! ŠOLINC PA O VOLOVJI REBRI KOT »KRASNEM PRIMERU KOMPROMISA S 83 NA 27 VETRNIC«! IN PEROVIČEVA, DA NIMA PRISTOJNOSTI GOVORITI O TEM, KAJ BO ZDAJ!
»Vse to brezumno veliko stane! In tistih, spet davkoplačevalskih! 12 milijonov evrov, s katerimi skuša energetska hobotnica, ki si je tako ali drugače podjarmila državno politiko in uradništvo, pa nekatere najbolj glasne in razvpite nevladne organizacije in medije, podkupiti občino Ilirska Bistrica, je kaplja v morje uničenja, ki ga Polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica prinaša v naravo ter življenjsko okolje in prostor ljudi! To bi bila nepredstavljiva trajna izguba za vse lokalne prebivalce tamkajšnje občine, prav tako pa za vso državo in državljane Republike Slovenije! Z vsem, kar bi tak poseg za zmeraj potegnil za seboj, bi se nazadnje v stotinah milijonov, dolgoročno pa v milijardah, lahko ocenjevala trajna škoda za lokalno in vso slovensko naravo, okolje, prostor in družbo, če bi seveda kdo imel voljo in sposobnost, da jo obračuna! Ko je zadnje dni toliko govora, kako drag bi bil »prehod« s 100 odstotnimi obnovljivimi viri, se pravi s sončnicami in vetrnicami, je treba povedati, da so v resnici številke, zlasti, ko gre za vetrnice, še mnogo višje! V bistvu brezmejne! Saj trajno uničenje narave, degradacija življenjskega in bivalnega okolja, razvrednotenje nepremičnin, zdravja in življenja ljudi v te izračune sploh niso všteti, so pa dejansko najbolj realna, surova in neizbežna cena te energetske zablode.« Več…
»VETRNE ELEKTRARNE NIKAKOR NE MOREJO BITI EKO, GEO IN BIO PRIJAZNA ENERGIJA, ČE JE UMEŠČENA V OHRANJENI NARAVI! NEVZDRŽNA JE NENASITNOST DRUŽBE, KI ZAHTEVA VEDNO VEČ ENERGIJE NA RAČUN NARAVE! NESPREJEMLJIVA JE DEGRADACIJA EDINSTVENE KULTURNE IN SVETOVNE NARAVNE DEDIŠČINE!«
»Vetrne elektrarne bi številčno stanje vrst, pomembnih za Slovenijo in Evropo, na območju migracij še dodatno poslabšale, zaradi uničujočega vpliva na leteče živali, potencialno spremenjenega vodnega podzemnega režima za jamske živali ter kumulativnega učinka negativnih dejavnikov že obstoječe infrastrukture na ostale migratorne vrste in vrste z velikimi areali, kot sta medved in volk. Hkrati pa bi degradirale ohranjeno naravo tega območja, saj postavitev vetrnic kot tudi infrastrukture, ki je za to potrebna, predstavlja najbolj grob poseg v naravo in iz narave naredi puščavo ali, če hočete, industrijsko cono. Tudi vedute na kulturno krajino edine slovenske naravne svetovne dediščine pod okriljem UNESCO bi bile »pokvarjene«, hkrati pa bi lahko bil ogrožen vodni režim Ramsarske lokalitete. Zato javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija ne podpira umeščanja vetrnih elektrarn v ta prostor v nobenem pogledu,« so zapisali v Regijskem parku Škocjanske jame v pripombah na državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki je razgrnjen v občini Divača do konca februarja. Več…