V neumornem delu in predanem razdajanju domačim in vsem je najbolj ljubila svoje otroke. Sina. In hčerko. Vnuke. Družino. Svojo. In družini svojih otrok. Resnico. Rojstno in domačo vas. Jablane. Vinograd. Gozd. Polje. In travnike. Vrtnice. Nageljne. Vse rože. Naravo. Zemljo. In dom. Imela je zmeraj čuteče srce in sočutje za vse uboge in trpeče; za vse nemočne in nebogljene; za ljudi in za živali. V vsem in za vse je bila preprosto vse. Preprosto. Mama. Preprosto. Velika. Preprosto. Navdihujoča. Preprosto. Rozika. Rozalija Ašič. Več…
Tag: Stane Fabjančič
NAJVEČ IN VSE V MOJEM ŽIVLJENJU JE TO, DA SEM MAMA!
Preplavlja me globoka, neizmerna hvaležnost do mami, ki je takrat rekla: »Fiat! Zgodi se!«; in ki mi že vse življenje predaja neprecenljivo dediščino tega, kako za tiste, ki jih imaš rad, ki so del tvojega življenja, kako zanje narediti vse! in še več, kot je v tvoji moči! Pa naj bo karkoli! Mami, res, iz srca hvala! In prav tako me preveva velika, neizmerna hvaležnost za moja otroka, za hčerko in za sina, za sinovo dekle in za otroke mojih prijateljev; pa za vse, ki so, ki ste v mojem življenju; in ste mi dali priložnost, da kdaj kaj naredim za vas. Najbolj bolijo besede, ki jih nimaš komu izreči; nasmehi, ki jih nimaš s kom izmenjati; naklonjenost, ki pada v prazno; dotiki, ki jih nimaš komu dati. Za vse to, kar ste sprejeli od mene, vam hvala. Blagoslovljena, to danes zaradi vseh vas čutim, da sem. In vse, kar si želim je, da takšna tudi odidem. Več…
UMRETI POKONČNO! EROZIJA ČLOVEČNOSTI. IN, EDINE ZVEZDE, POD KATERIMI ŽELIM ŽIVETI, SO TISTE NA NEBU!
Dogaja se to sicer »ves čas v nebesih in tudi na zemlji«, kot bi rekel Hafis. Vse prihaja in odhaja, nepretrgana menjava umiranja in porajanja, ki je obenem vsako samo v sebi zdaj to, zdaj ono. Nenehno spreminjanje in vsepričujoča sprememba, osebna, kolektivna, podnebna in vsaka, je edina resnična stalnica večnosti. Sprejemanje tega spoznanja pa je varuh in stalnica modrega in spokojnega življenja. S tisoč drobnimi navadami je pretkan naš vsakdan. In z nekaj velikimi obredi naše življenje. Najbolj usodno, ko pridemo na ta svet; ko se vanj postavimo; in še bolj, ko z njega odhajamo. Če imamo srečo. In nam je dana ta milost. In, če se to ne zgodi v ekstremnih okoliščinah. Več…