Tag: prof. dr. Jernej Zupančič

Neposredno! // Anketa // Kako naj imenujemo in razlikujemo poklicne lovce in lovce iz lovskih družin? Poklicni in nepoklicni? Ljubiteljski in neljubiteljski? Ali kaj drugega?

»LOVCI SMO LOVCI! PRI LOVU NAS ZAVEZUJE ISTI PRINCIP TER KODEKS ETIKE IN ČASTI, PA NAJ SMO IZ LOVSKIH DRUŽIN ALI IZ LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM!«

Ker smo zadnje čase, še posebej ob eklatantnem poskusu Ministrstva za kmetijstvo, da državna lovišča v enem delu premakne iz rok poklicnih lovcev v roke lovcev iz lovskih družin, vse pogosteje soočeni z vse bolj perečim vprašanjem, kako ob poklicnih lovcih, ki so v naši državi zaposleni v državnih loviščih s posebnim namenom, z eno besedo imenovati vse ostale lovce tako, da je opazna distinkcija med poklicnimi in drugimi slovenskimi lovci, smo o tem malce povprašali nekatere naše stalne bralce iz lovske, laične in kritične javnosti. Ker so nas že pred tem posamični odzivi opozorili na to, da je izraz »ljubiteljski« lovci za marsikoga vsaj rahlo delikaten, smo najprej vprašali, ali je to res tako kočljivo; in, zakaj je tako. In še: Kako z eno besedo imenovati in od poklicnih lovcev razlikovati lovce iz lovskih družin? Nepoklicni? Volonterski? Prostovoljni? Ali kaj drugega? In, katero dihotomijo uporabljati? Poklicni in nepoklicni? Ljubiteljski in neljubiteljski? Prostovoljni in neprostovoljni? Ali kaj drugega? Pri tem smo vse vprašane lovce lepo prosili, da brez »hierarhičnih« zadržkov izrazijo svoje osebno mnenje in videnje, saj nas je zanimalo prav to; in nikakor ne uradna stališča slovenske lovske organizacije, njenih delov, komisij ali lovskih družin. Več…

Sic! // Kaj vse nam je povedal letošnji 12. slovenski lovski dan o divjadi na nelovnih površinah? Česa nam ni? Kaj si velja zapomniti? In, o čem bi morali vsi res zelo dobro razmisliti?

KLIC? ALI KRIK DIVJINE? V »POTRATNEM, AGRESIVNEM, NETRAJNOSTNEM PROSTORSKEM RAZVOJU«? IN, LOVCI KOT KOMPETENTNI SOGOVORNIKI?

»Mesta se širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč,« je v svojem predavateljskem prispevku na letošnjem slovenskem lovskem dnevu o eni bistvenih značilnosti aktualne slovenske urbanizacije poudaril prof. dr. Jernej Zupančič, geograf in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; ter tako v bistvu razgalil tudi eno pomembnejših »jeder zla« in težav, s katerimi se na Slovenskem zadnja leta vse pogosteje soočajo vsi, ki se ukvarjajo z upravljanjem divjadi in velikih zveri ter z varovanjem in sobivanjem v konkretnih, lovnih in nelovnih okoljih. Več…