Prvo obeležje mednarodnega dne risov, ki je zdaj že četrto leto posvečen tej čudoviti divji prostoživeči veliki mački, je bilo 11. junija 2018. Naslednje leto, 14. maja 2019, je bil v Slovenijo doseljen ris Goru iz Romunije. V okviru mednarodnega evropskega, 7 milijonov evrov vrednega in 7 let trajajočega projekta Life Lynx je bil izpuščen v gozdovih nad Travnikom pri Loškem Potoku. Njemu so sledili vsi drugi. Katalin, Boris, Maks, Zois, Aida, Tris, Lenka in Julija. Morda smo kakšnega spregledali. Javnost bo to hitro opazila, saj risom s prizadevnimi sodelavci projekta Life Lynx sledi na vsakem koraku. Tudi tistim s Hrvaške. Vsem. Razen dvema, ki sta se izgubila? Poginila? Ali pa sta se le srečno znebila neznosne ovratnice ter izmuznila nenehnemu nenasitnemu in etično vprašljivemu nadzoru vsakega koraka in trenutka. Prav o slednjem si bo morala tako strokovna kot laična javnost prav kmalu zastaviti nekaj iskrenih vprašanj ter se resno zamisliti nad takšnim instrumentaliziranim ravnanjem z divjimi prostoživečimi bitji ter se soočiti z mejami, ki si jih bo človek pri tem prej ko slej moral postaviti! Več…
Tag: prof. dr. Ivan Kos
KLIC? ALI KRIK DIVJINE? V »POTRATNEM, AGRESIVNEM, NETRAJNOSTNEM PROSTORSKEM RAZVOJU«? IN, LOVCI KOT KOMPETENTNI SOGOVORNIKI?
»Mesta se širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč,« je v svojem predavateljskem prispevku na letošnjem slovenskem lovskem dnevu o eni bistvenih značilnosti aktualne slovenske urbanizacije poudaril prof. dr. Jernej Zupančič, geograf in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; ter tako v bistvu razgalil tudi eno pomembnejših »jeder zla« in težav, s katerimi se na Slovenskem zadnja leta vse pogosteje soočajo vsi, ki se ukvarjajo z upravljanjem divjadi in velikih zveri ter z varovanjem in sobivanjem v konkretnih, lovnih in nelovnih okoljih. Več…
KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI!?
Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Med njimi tudi slovenskim univerzitetnim strokovnjakom. Prof. dr. Ivanu Kosu in prof. dr. Klemnu Jerini z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; in prof. dr. Boštjanu Pokornyju z Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja. Več…
GANLJIVA PREPLAŠENOST EVROPSKIH IN SLOVENSKIH LOVCEV
Bolj kot vsebina in globina sporočil, je zanimiv klic, apel, vidno nevidna dimenzija in čustva, ki pri tem nekako prikrito odkrito vrejo na dan. Teh seveda pri lovu in lovcih ni malo! In če večina lovu predanih gospodov spretno in zadržano ter, skorajda bi lahko rekli, naravnost »vzdržnostno« upravlja s pozitivnimi občutji, naklonjenostjo, veseljem in zadovoljstvom ter jih vešče varuje pred svetom, četudi je jasno, da jih v resnici ne more biti malo, ko vendar počnejo, kar jih srčno veseli; pa je na drugi strani kaj hitro mogoče razbrati celo plejado občutij bolj zamolklega čustvenega spektra, ki ga mnogi seveda prav tako na individualni in kolektivni ravni poskušajo morda malce skriti, a so vibracije strasti, ki je v bistvu alfa in omega slehernega lovčevega srca, premočne, da bi ostale nevidne. Več…
DO LETA 2019 JE BILA LOVSKA ZVEZA SLOVENIJE IZRAZITA ZAGOVORNICA PREVIDNEGA NAČRTOVANEGA ODVZEMA VELIKIH ZVERI
Biologu in lovcu prof. dr. Ivanu Kosu, predstojniku katedre za ekologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, podpredsedniku Strokovno znanstvenega sveta in članu Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije ter članu strokovne delovne skupine za pripravo strategije upravljanja z velikimi zvermi pri Ministrstvu za okolje in prostor, smo ob kontroverzni pobudi državnega svetnika Branka Tomažiča za »nov« interventni zakon, s katerim naj bi bilo iz narave »odvzetih« 240 medvedov in 30 volkov, zastavili dve vprašanji. Prvič, kakšno je njegovo stališče do interventnega zakona. In drugič, kaj bi kot član Strokovno znanstvenega sveta LZS svetoval vodstvu LZS, kakšno stališče naj zavzame, ko bo prišlo do razprave na pristojnih odborih: naj podpre kvotni odstrel 30 volkov in tako visokega števila medvedov? Več…