ALI SE RES KAJ »ČUDNEGA« SKRIVA ZA »LAHKOTNIM« HORUK POSEKOM 205 DREVES NA POBOČJIH GRAJSKEGA GRIČA V LJUBLJANI!? KDAJ SPLOH TO BO!? KJE JE »PREVIDNOSTNO NAČELO«!? IN, ALI ŽUPAN SPLOH VE ZA VSE, KAR JE MORDA TU V IGRI!?

»Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je bil povabljen k sodelovanju v Komisiji za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov – Grajski grič. Vabilo smo sprejeli v upanju, da bo širša skupina strokovnjakov prišla do ustreznejših rešitev od tistih, ki so za investitorja najlažje, najhitrejše in najcenejše. Na začetku je kazalo dobro, saj smo se člani komisije dogovorili, da se zaradi simbolnega in dejanskega vsestranskega pomena Grajskega griča za Ljubljano in njene prebivalce in na podlagi strokovnega mnenja Biotehniške fakultete in geološkega poročila, odstranjevanje oslabelih in nevarnih dreves izvede postopoma v daljšem časovnem obdobju ob stalnem spremljanju stanja na terenu. Večina članov komisije se je strinjala, da je pred začetkom del nujna ustrezna komunikacija z javnostmi, ki mora vsebovati bistveno več od zgolj obvestila o izvedbi sečnje. V prvi fazi naj bi najprej izvedli sečnjo na območju manjšega tveganja v coni C in odstranili le 17 močno oslabelih in nevarnih dreves. Kasneje so bile sprejete drugačne odločitve, pri katerih ZRSVN ni sodeloval in v zvezi s tem ni podpisal nobenega dokumenta,« so na vprašanje zaskrbljenih prebivalcev Stare Ljubljane, ali je Zavod RS za varstvo narave sodeloval v zgoraj omenjeni Komisiji in se dogovoril o natančni količini in odstranitvi nevarnih dreves na tem delu Grajskega griča, odgovorili na Zavodu RS za varstvo narave. Kot je bilo prvotno rečeno, naj bi še pred prvo adventno nedeljo, v dobrem tednu, torej, začele peti žage in sekire na ljubljanskem Grajskem griču, nad njim pa z oglušujočim hruščem letati helikopter, ki naj bi posekana drevesa, skupaj kar 205 brestov, lip, gabrov, javorjev in drugih listavcev v tem urbanem gozdnem sestoju med Študentovsko in Mačjo stezo ter Potjo na Reber, odvažal z zahodnega grajskega pobočja na odlagališče ob vznožju vzhodnega pobočja; ves hrup pa naj bi potihnil šele v začetku marca 2025. Več…

»BIL KLANEC RES JE HUD IN BILO JE TRPLJENJE, KI GA LE VOLJA ZMAGALA JE PREKALJENA … NI MOGLA STRETI SRCA ZLOBE PENA …«

Franc in Irma Stupica sta bila pomembna, prodorna, spoštovana in priljubljena ljubljanska in slovenska predvojna gospodarstvenika, trgovca in posestnika. Ob lanskem in letošnjem »kupčevanju« z znamenito lovsko vilo Zlatorog, ki gre po »neuspelem« novembrskem poskusu aprila vnovič na dražbo, sta Franc in Irma Stupica še posebej zanimiva zato, ker sta prav onadva tista, ki sta v letih od 1922 do 1924 poverila tedanjemu znamenitemu ljubljanskemu graditelju Viljemu Treu izgradnjo te edinstvene družinske vile, kjer je danes sedež Lovske zveze Slovenije. Markantna in karakterna zakonca sta bila močno prisotna v vseh sferah ljubljanskega in slovenskega gospodarskega, kulturnega in narodno zavednega življenja prve polovice 20. stoletja. Več…

BODO SLOVENSKI LOVCI RES PRODAJALI SVOJO EDINSTVENO, ATRAKTIVNO, PRESTIŽNO VILO ZLATOROG NA VRHUNSKI LOKACIJI V PRESTOLNICI ZA BORNE 4 MILIJONE!?! ZA CENO, KI SO JO POSTAVILI ŽE LETA 2010 IN JE PO 12 LETIH ŠE ZMERAJ ISTA! KOMU? IN, ZAKAJ!?

Danes, v torek, 21. junija popoldne, je v Celju letošnji občni zbor Lovske zveze Slovenije. Eden od sklepov, ki naj bi ga potrdilo 112 delegatov, predstavnikov 21 tisoč slovenskih lovcev, je tudi prodaja dolgoletnega sedeža Lovske zveze Slovenije, znamenite zelene vile Zlatorog na Župančičevi 9 v Ljubljani, s čimer želi slovenska krovna lovska organizacija in njeno vodstvo financirati izgradnjo novega nacionalnega lovskega centra na Lukovici oziroma v njenem odmaknjenem zaledju. Toda, ali je za stvarjenje novega res nujno za zmeraj izgubiti »staro«? To je vsekakor vprašanje, ki se kar samo po sebi nenehno ponuja prav ob aktualni nameri slovenske krovne lovske organizacije, da proda svojo legendarno vilo, za katero so v petdesetih letih prejšnjega stoletja po svojih večjih ali manjših finančnih močeh prispevali prav vsi slovenski lovci. Več…

PATER, KI JE VZGAJAL V OBZIRNOSTI DO NARAVE, ŽIVALI, NJIH ŽIVLJENJ IN ČUSTEV! IN, KAČJI PASTIR KOT SIMBOL DUŠE, KI IŠČE ODREŠENJE.

V svojem času je bil pater Roman Tominec gotovo med redkimi, najverjetneje sploh prvi, ki je na Slovenskem navajal mladino in vzpodbujal starše, da vzgajajo otroke k sožitju z naravo in z živalmi, predvsem tudi k obzirnosti do živali in k spoštovanju njih življenja in čustev. Vzdrževanje živali v človekovo zabavo in njih ubijanje mu je bilo nedopustno. Bil je splošno priljubljen ter zaradi svoje razgledanosti in širine srca iskan govornik. Govoril je na pamet, kake pisne predloge ni bilo opaziti. Posebno citati verzov so bili podani v dikciji, da so se čutečemu poslušalcu ovlažile oči. Ta »razmišljanja« so bila enkratno doživetje; prostorna frančiškanska cerkev na Prešernovem trgu je bila vsakič nabita do zadnjega kotička. Kljub temu, da ga je povojna komunistična oblast šikanirala, ga je ob osemdesetletnici tedanje predsedstvo Jugoslavije odlikovalo z Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Več…