Bilo je leto 1989. Orwella smo že prebrali. Tone Pavček je že napisal pretresljivo spremno besedo o življenju ruske pesnice Anne Andrejevne Ahmatove. Odjuga je že prinesla zgodbe, ob katerih smo ostajali brez besed. Slovenska pomlad je bila v razcvetu. Veliko vsega je bilo za nami. In tudi sama sem že marsikaj dojela. Okamnelost od strahu in groze, ki je sevala iz nepremičnih oči obeh mojih kitajskih znancev je bila tako otipljiva in resnična, da sem takrat naenkrat prav v vseh dimenzijah začutila, kaj pomeni in kaj v resnici naredi iz ljudi totalitarno politično nasilje, represija in strah pred izničenjem človeka in vseh njegovih najbližjih. Več…
Tag: Peking
»NEBEŠKI MIR« NA TRGU NEBEŠKEGA MIRU
Ko so v noči s 3. na 4. junij z vso najtežjo vojaško mašinerijo prispeli do njega, so demonstrante, študente, profesorje in mnoge druge po svobodi hrepeneče civiliste preprosto in brez zadržkov pregazili s tanki, postrelili z avtomati, zmasakrirali z bajoneti, jih zatem zgrnili na kupe; in do jutra, ko so Pekinžani odhajali na delo, tako so takrat poročali dopisniki vseh svetovnih medijev, je bil Trg nebeškega miru že lepo vojaško urejen in prekrit z oklepniki in tanki z velikimi živo rdečimi zvezdami, simboli »vladavine ljudstva«, ki naj bi vsem prinašala lepši in človeka vrednejši jutri. Po krvavi moriji so še nekaj tednov skrbeli za res »nebeški mir« na tem mestu. Več…
NA VZHODU NIČ NOVEGA? ALI NA ZAHODU? KAJ DELAJO KITAJCI!? IN, KAJ MISLI EVROPA!?
Res je zadnji čas, da se namesto iracionalnega zanikanja koronavirusne realnosti, ki je na eni strani postalo del ideološkega arzenala enega političnega pola; v bistvu pa je najbrž v precejšnji meri predvsem nekakšen »intimni« beg pred neznosno težo ter izraz neobvladljivega strahu pred vsemi razsežnostmi njenih bolečih in ogrožujočih dimenzij, raje resno zamislimo nad tem, zakaj je Kitajce tako strah tega virusa!? Kaj vedo, česar mi ne!? In vedno znova. In spet! In še enkrat! Kaj Kitajci delajo!? V odgovoru je koda in ključ za Zahod, Evropo in Slovenijo, ko se bomo v naslednjih tednih in mesecih zares morali zbuditi iz sna, se dokončno rešiti poetičnih, pa tudi vseh pragmatičnih in poslovnih iluzij ter se v vseh dimenzijah soočiti s surovo geopolitično realnostjo. Orožje, ki ga imamo v rokah je le eno. To je osebna odgovornost. Več…