»NEBEŠKI MIR« NA TRGU NEBEŠKEGA MIRU

Ko so v noči s 3. na 4. junij z vso najtežjo vojaško mašinerijo prispeli do njega, so demonstrante, študente, profesorje in mnoge druge po svobodi hrepeneče civiliste preprosto in brez zadržkov pregazili s tanki, postrelili z avtomati, zmasakrirali z bajoneti, jih zatem zgrnili na kupe; in do jutra, ko so Pekinžani odhajali na delo, tako so takrat poročali dopisniki vseh svetovnih medijev, je bil Trg nebeškega miru že lepo vojaško urejen in prekrit z oklepniki in tanki z velikimi živo rdečimi zvezdami, simboli »vladavine ljudstva«, ki naj bi vsem prinašala lepši in človeka vrednejši jutri. Po krvavi moriji so še nekaj tednov skrbeli za res »nebeški mir« na tem mestu.

Foto: Matthew Christensen

Tekst: Ana Ašič Foto: Matthew Christensen

»Bloodbath«, tega najbrž ni treba prevajati, je bilo z velikimi črkami zapisano na naslovnici ameriške tedenske novičarske revije Newsweek, ki smo jo ob nemškem Der Spieglu, pa ameriškem Timeu in angleškem Economistu redno brali vsi, ki smo se takrat vsaj malo ukvarjali z novinarstvom.

Pokol na Tiananmenu, Trgu nebeškega miru v Pekingu, se je zgodil junija 1989. Od aprila tega leta so, z vetrom svetovnih sprememb in ob sesedanju ruskega in vseh ostalih vzhodno evropskih totalitarnih režimov, kitajski študentje in civilisti protestirali za večje demokratične spremembe in nadaljevanje poti, ki jo je v tem smislu pred tem zastavil reformno in precej prozahodno razpoloženi, a tedaj nenadno preminuli Hu Yaobang, demokratičnim spremembam naklonjeni generalni sekretar komunistične partije Kitajske. Študentje in oporečniki, ki so sumili, da je bil prenoviteljev srčni infarkt posledica čudnih okoliščin, so mirno posedeni na enem največjih trgov na svetu vztrajali več kot mesec in pol.

Kitajske oblasti so se nekaj časa, zaradi dejanskega razkola in različnih pogledov tudi znotraj same komunistične partije, s tem ukvarjale z različnimi pristopi in taktikami. A so »hardlinerji« pretehtali in kitajska ljudska armada, je prve dni junija, potem, ko so bile zaradi protestov 20. maja razglašene izredne razmere, s kopenskimi in zračnimi silami vklenila Peking ter po vseh glavnih vpadnicah sejala grozo in strah med demokratično prebujajočim se civilnim prebivalstvom. Glavni cilj vojaške operacije je bil Tiananmen. Ko so v noči s 3. na 4. junij z vso najtežjo vojaško mašinerijo prispeli do njega, so demonstrante, študente, profesorje in mnoge druge po svobodi hrepeneče civiliste preprosto in brez zadržkov pregazili s tanki, postrelili z avtomati, zmasakrirali z bajoneti; jih zatem zgrnili na kupe; in do jutra, ko so Pekinžani odhajali na delo, tako so takrat poročali dopisniki vseh svetovnih medijev, je bil Trg nebeškega miru že lepo vojaško urejen in prekrit z oklepniki in tanki z velikimi živo rdečimi zvezdami, simboli »vladavine ljudstva«, ki naj bi vsem prinašala lepši in človeka vrednejši jutri. Po krvavi moriji so še nekaj tednov skrbeli za res »nebeški mir« na tem mestu.

Nihče ne ve in morda nikoli ne bomo izvedeli, koliko ljudi je tam takrat umrlo. Uradne kitajske oblasti, ki še zmeraj skušajo povsem zatreti spomin na krvavi junij ter še danes preganjajo vse, ki obujajo spomin nanj, vključno z neutolažljivimi materami in svojci pomorjenih, govorijo o »200 civilistih in ducatu pripadnikov varnostnih in oboroženih sil«, ki da so umrli v »incidentu 4. junija«, kot oni to uradno imenujejo. Ob lanski 30. obletnici pokola pa je britanski BBC objavil, sklicujoč se na uradne dokumente Združenega kraljestva in diplomatsko poročilo sira Alana Donalda, tedanjega britanskega veleposlanika na Kitajskem, da je v kitajskih junijskih protestih leta 1989 umrlo deset tisoč ljudi.

Foto: Matthew Christensen