»HISTERIJA JE DOSEGLA ALARMANTNE RAZSEŽNOSTI, K ČEMUR SO SVOJE INTERESE PRISTAVILE TUDI NEKATERE POLITIČNE STRANKE, KI V UMETNO POVZROČENEM STRAHU KRAJANOV VIDIJO BREZPLAČNO PROMOCIJO SVOJE POLITIČNE AGENDE IN POSKUS BEGA IZ OBROBJA POLITIČNE NEPOMEMBNOSTI!«

Ob tem, da je ta teden na zahtevo stranke Nova Slovenija na spletnih straneh Državnega zbora objavljen sklic skupne 74. nujne seje Odbora za infrastrukturo in prostor DZ in 44. nujne seje Odbora za kmetijstvo DZ z naslovnim pozivom »Upravljanje z medvedom: poslušajmo stroko, ne čustev!«, ki bo v Državnem zboru v torek, 28. oktobra 2025 ob 10. uri dopoldne, se na ta poziv tudi mi nemudoma odzivamo in je tako zdaj pred vami že razmišljanje strokovnjaka izr. prof. dr. Petra Kruljca, dr. vet. med., lovca, dolgoletnega člana Lovske družine Draga-Trava s Kočevskega, torej iz osrednjega območja medveda, in lovskega čuvaja, ki je bil poleg vsega naštetega nekdaj in več let tudi strokovni član slovenske intervencijske skupine za odlov medvedov, zaradi česar mu življenje in obnašanje medvedov nikakor ni tuje, nasprotno, na Pargu nad Dragarsko dolino, kjer ima svoj gozdni čebelnjak, velik del leta preživi prav v njihovi neposredni bližini. Dr. Kruljc se čudi histeriji in, skladno s pozivom predlagateljev torkove seje dveh odborov, pretiranim čustvenim reakcijam, ki vsake toliko, v zadnjih tednih in dneh pa še posebej, izbruhnejo na Slovenskem, ko ljudje uzrejo in zagledajo medveda. »Ta histerija, ki jo nenehno stopnjujejo tako mediji kot nekateri posamezniki, je dosegla alarmantne razsežnosti, ki zanesljivo niso dobre niti za ljudi, še manj pa za živali. K vsemu temu so svoje interese pristavile tudi nekatere politične stranke, ki v na žalost umetno povzročenem strahu krajanov, vidijo brezplačno promocijo svoje politične agende in poskus bega iz obrobja politične nepomembnosti.« Več…

ALI JE POGUMNA IN POKONČNA MAG. ALJA GROŠELJ IZ ZAVODA RS ZA VARSTVO NARAVE DOMNEVNO UMAKNJENA S POLOŽAJA VODJE OBMOČNE ENOTE LJUBLJANA ZARADI NAČRTOVANIH MESTNIH INTERESNIH IN »GOZDARSKIH« ALI NACIONALNIH ENERGETSKIH »RABOT«!?!

V valu totalitarnih prijemov, zamenjav, odločitev, zakonov, uredb in postopkov na področju narave, okolja in prostora, ki so se na Slovenskem razpasli v pokovidnem obdobju, zlasti pa potem, ko je energetskemu lobiju v tem vladnem mandatu uspelo zlorabiti in zmanipulirati slovensko javno mnenje ter z referendumom doseči, da je slepo sledeče ljudstvo samo sebi pljunilo v skledo in še bolj v obraz s tem, ko je podprlo razdelitev ministrstva za okolje in prostor ter se kot ovce v zakol pustilo peljati na tanki led energetskim in okoljskim manipulantom in zaslužkarjem ter vladnim in nevladnim političnim pokvarjencem, tako da so z lahkoto in kimanjem in pritrjevanjem mnogih, ki jih bo prav to zdaj najbolj udarilo po glavi, uspešno »razmontirali« obstoječe ministrstvo za okolje in prostor ter ga razdelili na utilitarno ministrstvo za naravne vire in prostor, kjer sta narava in prostor le še vira brezskrupuloznega izkoriščanja in le še prizorišči neustavljivega in brezsramnega političnega, interesnega in kapitalskega orgijanja; in še na bolj utilitarno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki to noro okoljsko in energetsko »Sodomo in Gomoro« s podnebnimi pretvezami in »zelenimi evro fondi« mednarodnih ekokriminalnih združb ter z neustavno in brezobzirno »leksiko« vse bolj neobvladljivo potencira v uničujoče skrajnosti, ki s svetlobno hitrostjo vodijo v nepredstavljivo erozijo slovenske narave in družbe; no, sredi teh temačnih okoljskih norosti in energetskega zla, mag. Alja Grošelj s svojo pogumno in pokončno zavezanostjo naravi, njenemu varovanju in ohranjanju, pa s svojim znanjem in razgledanostjo ter neumorno delovno etiko, kot poudarjajo tisti, ki dobro poznajo njeno delo in jim je res mar za naravo na Slovenskem, predstavlja še enega poslednjih delujočih svetilnikov in eno poslednjih še delujočih »varovalk« sredi brezčutnega slovenskega birokratskega totalnega okoljskega kaosa, nihilizma ter servilnega služenja zgolj tistim, ki plačajo, pri tem pa vsi, od prvega do zadnjega »gradijo« svoje posle predvsem na nezadržnem uničevanju narave. Zdaj se je očitno nekdo odločil in naročil, da je treba tudi ta svetilnik utrniti. Več…

ENAJST ODLOČNIH CIVILNIH INICIATIV, SEDEM SIJAJNIH GOVORCEV TER PET JASNIH IN PREPRIČLJIVIH SKLEPOV ZA SLOVENIJO BREZ VETRNIH ELEKTRARN! PA, FASCINANTEN NASTOP DOMINIKE ŠVARC PIPAN! MIRNO LAHKO REČEMO, DA JE »LITIJSKA« VENDARLE PRINESLA NEKAJ IZJEMNO DOBREGA SLOVENIJI, SLOVENSKI NARAVI, OKOLJU IN LJUDEM, KI SE NEMOČNI IN PREZRTI BORIJO Z »MLINI NA VETER«!

»Dominika Švarc Pipan se je vrnila domov. K sebi. In k svojim. Kot je videti po njenem prepričljivem petkovem zreškem nastopu, prežetem s fascinantno in nevarno mešanico živahnega intelekta, pravnega znanja, človeške topline in pristnih čustev, ravno prave mere pronicljive humornosti, obilice nenavadne izvirnosti in nadarjenosti za jasno in razumljivo prezentacijo kompliciranih in duhamornih pravnih in upravnih zadev laični javnosti, pa zagrizene pripravljenosti pomagati, se še učiti ter poglabljati v vse, česar še ne pozna; ter z vsemi, nesporno še nepozabljenimi izkušnjami »blišča in bede« slovenske politike in kapitala; prav tako pa seveda z vsaj delnim poznavanjem »scene«, ki v zakulisjih brezobzirno kroji usodo slovenske narave in družbe; no, po vsem tem se zdi, da Dominiki Švarc Pipan tega »dóma«, tega, kjer je zdaj; kamor je prišla potem, ko je bila do tal »potolčena« in »kamenjana« in »raztrgana«; ko ji lani januarja nihče, tudi mi osebno z našim spletnim portalom, nismo niti malo prizanašali; a se je dvignila in sledila lučki in želji svojega, zdaj že pokojnega očeta, gradbenega inženirja, ki je pred slovesom prosil, da ona in mama, prav tako gradbena inženirka, ter ostali domači, nadaljujejo boj za Ojstrico, za naravo, za ljudi; po vsem tem, torej, se pravzaprav ne le zdi, ampak se kar otipljivo vidi in čuti, da Dominiki Švarc Pipan pa tega zdaj zlepa nihče ne bo vzel! Zdaj je tu! Tu se je našla. Tu in to so zdaj spet njena trdna tla pod nogami! Ti kraji, ta narava, vsi ti prizadeti in iskreni ljudje, ki so na tem, da jim bo ob vsem njihovem težkem, preprostem in skromnem življenju odvzeto in razvrednoteno ter trajno uničeno še to edino, kar imajo, vse to je zdaj njeno čvrsto in čisto kopno po brodolomu v razburkanih in umazanih vodah slovenske politike, v tem morju laži, manipulacij, zahrbtnosti, zlorab javnega denarja, invazivne korupcije in prikritega in odkritega interesnega politkriminala. Kdorkoli je v petek zvečer pozorno poslušal Dominiko Švarc Pipan, ob čemer moramo vsekakor jasno povedati, da smo mi vsi z našega spletnega portala kot njeni dosedanji veliki kritiki izjemno skeptično in z veliko nenaklonjenosti pričakovali njen nastop, zaradi česar smo še posebej ostro prežali na vsako njeno besedo, vendar pa je dejstvo, da je vsak, ki jo je v petek res slišal, lahko videl in začutil predvsem to, da je Dominika Švarc Pipan tako v pravnem in strokovnem kot v humanem smislu spet »na svoji zemlji« prav tu, med temi ljudmi, ki so jo v svoji pristni povezanosti z naravo in vrednotami, ki jih tu živijo, pa z modrostjo srca, ki jo to nosi s seboj, sprejeli takšno in z vsem, kar je, zaradi česar njeni zavezanosti tej »zemlji« in tem ljudem najverjetneje zlepa nihče več ne bo mogel priti do živega. Preveč dobro zdaj ve, kako neprecenljivo dragoceno je vse to!« Več…

KAJ DOGAJA V LOŠKEM POTOKU? TRAGIKA ODROČNE OBČINE. KDO JO V RESNICI VODI? NI VSE ZADRUŽNO »ZLATO«, KAR SE SVETI. »INDIJANCI NA ZEMLJI Z NAFTO«. PA »PALESTINCI«. IN »NETANJAHU«. TER VETRNE POTEZE, KI BODO NA KONCU TE KRAJE, LJUDI IN NARAVO »TRAJNOSTNO« OSIROMAŠILE IN OPUSTOŠILE!?

Ko so leta 1872 pionirji varovanja in ohranjanja narave na teritorijih, ki so kasneje postali del Združenih držav Amerike, zavarovali območje narodnega parka Yellowstone, so na planetu Zemlja zanetili iskro osveščenosti o neprecenljivem pomenu obstoja, varovanja in ohranjanja neokrnjene narave in vsega, kar v njej živi in obstaja. Sto let kasneje, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta iskra že mogočen plamen, ki je s to osveščenostjo posvetil tudi v okolje, v katerem živi človek. Ne le, da je s svojo vse močnejšo lučjo opozarjal na vse, kar človek nesprejemljivega počne tam, kjer je bilo to doslej samoumevno, se pravi pri izkoriščanju naravnih virov in bogastev, pri rudarjenju, kmetovanju, lovu in ribolovu, ampak tudi tam, kjer neposredno sam živi, torej, v mestih in vaseh. Vse bolj osveščeni so se ljudje začeli zavedati, da brez mirnega, zdravega okolja, čistega zraka, neoporečne hrane in čiste vode resnično ni življenja. Danes se ustave širom sveta ponašajo z velikimi besedami in zagotovili o neodtujljivi človekovi pravici do prav vsega zgoraj naštetega. Zelena gibanja iz sedemdesetih let so bistveno pripomogla k temu, da so danes domala vse evropske reke spet zelene in polne živopisnega življenja; da dihamo boljši zrak; da budno spremljamo, kaj jemo; da se zavedamo pomena mirnega in spokojnega okolja za naše zdravje in življenje vseh nas in našega planeta. Kot vsaka dobra ideja in kot vse v življenju, pa ima tudi »zeleno« svoje anomalije in stranpoti in je ranljivo za zlorabe, če se ga polastijo, in ko ga ugrabijo tisti, ki jim »zeleno« in »socialno« služi le kot pot za doseganje osebno okoriščevalskih ciljev, ne glede na ceno, ki jo s tem povzročijo naravi, okolju, prostoru, ljudem, favni in flori, življenju samemu ter vsemu, kar tu je in bi lahko bilo. Zgodba o Dragarski dolini, Loškem Potoku in Malem Logu je resnična zgodba prav o tem. O takšni zlorabi. Več…

»DEŽELA PRAVLJIČNIH GOZDOV«. VETRNICE NA SHIZOFRENI POGON. HLAPCI VETRNE INDUSTRIJE. »VETRNO CEPIVO«. KOGA JE TREBA PREGLEDATI? IN, KDO JE TU NOR!?

»In prav na to me zdaj spominja ves ta vetrni stampedo v Sloveniji! Ta neverjetni »razpad miselnih procesov« v kontekstu etabliranih debat o »nujnosti« uvajanja vetrne energije po vseh najlepših delih naše edinstvene narave, ta »razcep mentalnih funkcij«, ta »neurejenost misli«, »blodnjavost« ter »šibko čustvovanje«, odsotnost empatije, pravzaprav popolna brezčutnost, otopelost in totalna nedovzetnost za neznosno stisko vseh, ki so na tem, da bodo izgubili edino in poslednje, kar jim v njihovem težkem in »obrobnem« življenju ostaja, to sta mir in zdravje v zavetju doma in narave, ki njim in nam vsem že stoletja vedno znova daje vse, zdaj pa naj bi zaradi takšne neverjetne »motenosti« nekaj nerazsodno razcepljenih neuravnovešenk na eni strani in hladnokrvnih brezčutnih psihotičnih pokvarjencev na drugi, nepovratno uničili to zemljo, vsa ta najlepša drevesa, sto tisoče, milijone njih, pod katerimi je dom in zavetje vsemu živemu, vsemu, kar vsako z delčkom lastne stvarnosti v tem edinstvenem stvarstvu nepogrešljivo prispeva k temu, da tudi mi zares živimo! Preživimo! In obstajamo! To, ta odnos teh odločevalcev na Slovenskem in pro vetrnih akterjev do narave in ljudi, to je res čista shizofrenija! Potrditve zanjo srečujemo dan za dnem na vsakem koraku!« Več…

»ODLOČNO NASPROTUJEMO POSTAVITVI VETRNIH ELEKTRARN NA NAŠEM PARGU IN ZAHTEVAMO OHRANITEV NEDOTAKNJENEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA ZA LJUDI IN ŽIVALI!«

Potem, ko so pred sedmimi leti lovci in prizadeti prebivalci Dragarske doline enkrat že dosegli »umik« spornega poskusa umeščanja velikih vetrnih elektrarn na območje Parga, približno 10 kilometrov dolgega in okoli tisoč metrov visokega slemena na slovensko hrvaški meji nad Drago, Travo ter hrvaškim Čabrom v občini Loški Potok, je videti, da za prebivalce, naravo ter njeno favno in floro nesprejemljiva ideja, ki bi trajno degradirala to neokrnjeno območje narave in eno poslednjih mirnih in osrednjih zatočišč za vse tri velike zveri, ptice in divjad, da torej ta sporna ideja ponovno oživlja in dviga svojo grozečo senco nad ljudi, naravo ter življenje v tem biodiverzitetno, habitatno, socialno in naravovarstveno edinstvenem območju na Slovenskem. Apel prizadetih prebivalcev iz Civilne iniciative za zaščito Parga in Dragarske doline, združenih civilnih iniciativ »Zeleni krog« in lovcev Lovske družine Draga – Trava v nadaljevanju objavljamo v neokrnjeni celoti. Več…